Zdaj zdaj je potegnilo skozi okno hladno, vedno hladneje ... Mala Tolminka V tistih urah, ko je bilo župniku Štefanu, kakor da so mu udarili s kladivom v dušo, in mu je bilo, kakor da mu je srce razklala strašna rana, ki peče, kakor da gori ves drob, je sedel k svojemu ljubemu apostolu in bral: »Non solum autem, sed et gloriamur in tribulationibus: scientes quod tribulatio patientiam operatur: patientia autem probationem, probatio vero spem, spes autem non confundit.« Župnik je mrmral, kakor mukoma: »Tribulatio ‒ patientia ‒ probatio ... spes!«