lice (1.349-1.448)

in močen. Obraza ni bil lepega; podolgasto	lice	in čez mero velik nos sta ga kazila; vendar	A
milostni gospe?« Pri tem vprašanju je zopet vitezu	lice	zardelo. »Pri nji nimaš nič opraviti; meniti	A
je sem ter tja lahno zganil in da je obledelo	lice	včasi nekaj zardelo. Zaslišijo se v tem trenutku	A
Glas se ji je pri tem vprašanju tresel in lepo	lice	je čisto izgubilo rdečo barvo, kajti vest ji	A
vzklikne ženska in pade na sedež ter pokrije bledo	lice;	v vsej strahoti in grozovitosti ji stopi njena	A
poznalo, da ni gospodar te borne bajte. Bil je v	lice	bled in zelo shujšan, očitno znamenje, da je	A
gorko, zunaj je hladno.« Gospodu se je bledo	lice	nekaj razjasnilo; zakaj dekle se mu je bilo	A
glavo in vedno bledejše je postajalo njegovo	lice,	vedno živahneje so se mu svetile oči. »Kje je	A
otročjih let, grajska hči. Solze so ji bile zmočile	lice	in lahko obleko; vendar, ko je noč razgrinjala	A
naenkrat sklonil se pokonci in staro, trhlo	lice	je zažarelo. »Za Boga!« rekel je in jezno ob	A
bil mogel bolj ustrašiti. Kajti spoznal je to	lice,	podolgasti obraz, obleko, velikansko postavo	A
strani ga srečamo. Spremenil se ni dosti, samo	lice	se mu je še bolj zgubančilo in lasjé so mu skoro	A
Tudi se je pri najmanjšem šumu plaho ozrla in	lice	je vselej še bolj zabledelo. Že precej pota	A
da se je nalašč potuhnil: razvedrilo se mu je	lice	kakor še nikdar popred, segel je bratu v roke	A
pripogibali svoja ramena k tlom, sedela je druščina v	lice	zagorelih in zaraščenih mož okrog ognja.Črni	A
sulicam naproti, kateremu je sonce na bojišču	lice	zarjavilo, kateremu je sovražnik nekatero rano	A
vpil in da je dobil bolj zagorelo in rjavkasto	lice.	Na turški meji proda cigan dečka Turku, ki je	A
gospoda Petra Kozjaka, videl bi bil, kako je	lice	njegovo zdaj bledo, zdaj zeleno prihajalo; noge	A
svojega doma!« In pri teh mislih omrači se	lice	potrtemu, žalostnemu očetu, zdanjemu zapovedovalcu	A
ni drugače. Debele solze so padale starcu na	lice,	ko je videl dolgo zaželenega pred seboj, ravno	A
kazaje na starega Marka, govori: »Tu stoji, v	lice	mu poglej in videl bodeš očeta svojega lice	A
lice mu poglej in videl bodeš očeta svojega	lice.	«In obrne se k očetu, rekoč: »Gotovo je tukaj	A
mu šine v zarjavelo, že malo nagubančeno suho	lice	in oko mu divje iskri. »Kaj si rekel?«	A
človeku segajoče, sicer pa nekako zarjavelo gladko	lice,	kakor se je zdelo, da pristoji temu obrazu.	A
zdeli,« reče gospodinja možu; a ne pogleda mu v	lice,	nego igra se z oglom miznega prta. »Kje si jih	A
zatisnile same, glava pa je začela siveti in	lice	je postajalo še bolj podolgasto in nabrano.	A
sreče, potem se ti hočem samo smejati v ljubo	lice,	da, smejati in veseliti se te in dobra biti	A
licu, drugo vidno oko je pa strmelo vanj in	lice	njeno je bilo bledo in tem nelepše, ker po njeni	A
raztrgani, suhi, razmršeni, a mladi bolni ženski v	lice,	bile so na pol glasno, s tresočim se glasom	A
skrbjo in začudenjem gleda v žareče hčerino	lice	in misli, da se ji meša v glavi. »To je za otroke	A
odmevalo, držala so se zdaj vedno resno; celo	lice	je imelo nekak otožen izraz in, kadar jo je	A
Po kaj?« A tudi on	lice	spremeni in hiter odgovor na svoje si vprašanje	A
odpre, z voza stopi samo brat. Nenavadno resno	lice	ima, temno gleda, gospe ne pozdravi. Moralo	A
Ne gane se.	Lice	je bledo, na prsih obleka krvava, roko ima obvezano	A
stric, »saj nima kosti! Vino ti dá bolj rdeče	lice	in veselo srce.Pa semkaj k Petru sedi, da rečemo	A
ognjenimi očmi se pripogne k nji, da bi ji videl v	lice.	»In ko bova odplesala,« pravi dalje	A
svojo tovarišico še precej zgovorna, dasi v	lice	bledejša nego kdaj. Ko vidi fajmoštra	A
hčeri pogledala v obraz in videla, da je mlado	lice	v teh kratkih dnevih upadlo; ko je solzo ugledala	A
bi umrla!« reče možu. Smrekarju se nagubano	lice	spremeni in strahoma vpraša: »Kdo?	A
Poslednji se je poznala še bolezen, kajti	lice	ni še imelo nekdanjega rdečega cveta.Odkar se	A
tudi skozi okno, pa se hitro obrne; zardi se v	lice	ter upogne k šivanju.V snegu zunaj je stal Smrekar	A
jele so se zadelovati in zmerom bolj okroglo	lice	sem dobival.Ljudem sem se znal prikupiti od	A
krčmarju Rebrniku?« Tako je govoril oče in resno	lice	se mu je še bolj pooblačilo. »E, kaj!« zareži	A
vrati stoji lepa Mica, krčmarjeva hči, rdeča v	lice	ko rak, in da mu silno miga in kima bliže priti	A
tiho po izbi in pogleda z malimi, globoko v	lice	vtisnjenimi očmi po pričujočih, kakor bi že	A
odgovoril nobene besede. Pobesil je glavo, v	lice	je obledel ko smrt, ugriznil se je v spodnjo	A
svetilnico predse v sneg in se spogne čezenj.	Lice	Pečevo je bilo bledo, zmrznjena kri se mu je	A
pa stopi v tem trenutju Francè Štivrnikov, v	lice	bled in krvav po obleki. Vendar nihče ni poslednjega	A
zlata?« reče lepi graničar. Reza ne odgovori,	lice	ji zardi in hiti dalje.Peč ji je na strani in	A
imel suho, od hrasta odtrgano poleno. Bledo	lice,	stisnjene ustnice in ognjeno, nemirno oko, celo	A
Franceta. Bil je jako postaran, rjav in suh v	lice,	pod nosom obraščen, oči je imel zatisnjene,	A
poje nož po krožniku. Zanimivo je gledati to	lice,	na katerem se pozna, da stotnikovi zobje in	A
službo opravljajo. . / . / stran 6 . / Ali	lice	je vedro, malo oko bistro, zdaj je gospod Bitič	A
Takoj vam prinesem.« Bitič zardi v	lice,	naglo vstane s stola in se z obema rokama brani	A
ozadje. Sam ni vedel, da mu je kri silila v	lice,	ko se je gnetel skozi gosto nastavljene društvenike	A
veselo novico zvedel nocoj. Vznemirjen je bil in	lice	njegovo, sicer bledo, skoro rumenkasto, ni imelo	A
njegovih prejšnjih besed in kri ji je silila v	lice.	»Prav se vam je zgodilo, gospod doktor, zakaj	A
hitela je deklica. Koncipientu je silila kri v	lice.	Bil je res pogumen, brezobziren mož, kateri je	A
izvrstno oko.« Zakrila je pri teh besedah svoje	lice	s pahljačo proti drugim ter obrnila se na pol	A
Moral se je ozreti v njo, v njeno bledo, lepo	lice	in na belo, polno ramo, s katero se ga je skoraj	A
v neredu, in pri tem je videla svoje zardelo	lice.	Obrnila se je stran in hitela v drugo sobo pospravlja	A
kazalo prebivalstvo našega trga. vse drugačno	lice.	Vsi so bili čudno izpremenjeni.	A
koncipistu nasproti. Temna rdečica ji je zalila	lice	in s težko sapo je iskala besed, katerih pa	A
storjeno uslugo in kako ji je vtem silila kri v	lice.	»Zato, ker si bil ti poleg,« dejal si je, »zato	A
Smem morebiti vendarle ‒ čestitati?« Njeno	lice	je izpremenilo barvo in nekaj kakor jeza zablisnilo	A
ne zamenja vnovič. Temna rdečica je zalila	lice	mladi deklici, ko ji je Barba dala list ter	A
mati. Počasi in vedno skrivaje svoje goreče	lice	na materini rami začela se je Milica izpovedovati	A
razburjenost rdečila Elzino sicer bolj bledo	lice.	»Oh, nikakor ne ‒ saj vem, da je vse zaman.	A
prejel. Tudi ta je prebledel in zopet zardel v	lice	in ni vedel, kaj in kako bi izpregovoril. »Sedaj	A
nedolžen, naiven izraz, katerega je nosilo njeno	lice.	Bolè se je skrivaj hudobno nasmehnil, Boletova	A
usoda!« ponavljala je pri tem in njeno veselo	lice	se je zresnilo za trenutek. Doktorja je to skoro	A
smešno stran in rešiti se z dovtipom, a njeno	lice	se mu je kazalo tako odločno in resno, da si	A
vsako leto jako mnogobrojno obiskovana. Vnanje	lice	te besede je bilo tako kakor one, katera se	A
ona šegavo ter mu pogleda od strani v vroče	lice.	»Res, da ne,« hiti doktor, »tudi nisem mislil	A
s to besedo!« Povesila je nekoliko glavo in	lice	se ji je zmračilo.Toda nihče ni opazil tega	A
zakrivala obraz z obema rokama. Snel ji je roki raz	lice	ter poljubljal jo strastno. Pa izvila se mu	A
reči nadzornik. »Vi tudi mislite, da me vsako	lice	zapelje,« deje vtem Megla afektirano. »O ne	A
narobe,« smeje se nadzornik, »vi ste zmožni vsako	lice	zapeljati.« Megla ni mogel drugače, nego smejati	A
v enem trenutku. Stopila je naglo naprej in	lice	ji je na lahko zardelo, ko je takoj potem dvignila	A
in hladna večerna sapa mu je pihala v vroče	lice.	Nebo je bilo jasno in mesec, ki je stal že visoko	A
drenovske gospe. Lahka rdečica ji je silila v	lice,	a potem je bila takoj zopet bleda kakor vedno	A
prišel tudi Hrast na vrsto. Rdeč je bil nakrat v	lice	kakor kuhan rak. »To je pa moj stari prijatelj	A
njo pa je stala Elza ter si malomarno pahljala	lice.	Hrast je skušal postati jako ljubezniv; opravičeval	A
je oblila pri teh Boletovih besedah Katinki	lice.	Doktor pa je bil zdaj trden.	A
pod njima. Rdeči blesk je barval tudi bledo	lice	mlade žene, in ko je Hrast malo od strani pogledal	A
zopet kakor navadno ‒ niti bleda niti rdeča v	lice.	»In zakaj gospod Meden tega sam ne stori?« vprašala	A
ozrla vanj. Zaničljiv posmeh mu je šinil čez	lice.	»Mi li nameravate očitati ...?«	A
/ stran 137 . / Temna rdečica ji je zalila	lice,	ko je vstala s svojega sedeža ter uprla se z	A
prihajal svojemu domu, tem bolj se mu je jasnilo	lice.	Pozabil je nadležnega mešetarja in njegovo zabavljanj	A
potihoma njegovi nesreči, dasi mu kaže žalostno	lice.	Izguba štirih stotakov sama ob sebi ni toliko	A
ga vsi razveselili, uvidevši, da je njegovo	lice	mnogo prijaznejše nego pred njegovim odhodom	A
preko trideset let, koščen in skoraj suh. A	lice	njegovo ni bilo bledo in izpod gostih črnih	A
svoj temni, bodeči pogled v župnikovo resno	lice.	Le-ta se je nasmehnil, ne posiljeno, nego mirno	A
bil, kako je lahka rdečica oblila župnikovo	lice.	»Še!« dejal je naglo ter pristavil: »Za kratek	A
svoj korak. A takoj potem mu je šinila kri v	lice	in krog tesno stisnjenih usten mu je legel izraz	A
glas začudenja je komaj utešila in malo bleda v	lice	šla je urno za drugimi. Na prvem ovinku se je	A
. / . / stran 46 . / Zardela je nalahko v	lice,	ko ji je soprog predstavil sodnika. »Včeraj	A
je baronica in temna rdečica ji je silila v	lice.	»Ubogal sem vas!« dejal je Vran v vidni zadregi	A
glavo, kajti imel ni moči pogledati prijatelju v	lice.	Obrnil se je proti vratom.	A
sodnik, tem milejši izraz je legal na župnikovo	lice	in gorko milovanje je sevalo iz njegovih oči	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  849 949 1.049 1.149 1.249 1.349 1.449 1.549 1.649 1.749 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani