lice (1.549-1.648)

pri srcu. ‒ ‒ Pokojno, gladko je morje, kakor	lice	otroka, spečega v zibeli.Vse je mirno na ladji	A
ceniš žensko.« Razgovor je bil dobil neprijazno	lice.	O pravem času se povrne gospa.	A
uživanje; njemu je kazalo samo prijazno svoje	lice;	njemu se ni nikdar bližala sključena žena, suha	A
se ji je pač tako svetilo oko, žarilo se belo	lice,	pogleda ni obrnila od Edvinovih ust, ki tako	A
dovolj, in vendar ti nisi imeniten. Skromno je	lice	tvoje, ne žari se ti kakor tvoji gosposki sestri	A
kdo bi tajil? Človeška roka spreminja zemlji	lice	in pogled v zgodovino, kolikor je vidimo pred	A
tako uničen, da sirota ni strpela gledati mu v	lice,	v bledo, upalo lice. Nekoliko časa molči, kakor	A
ni strpela gledati mu v lice, v bledo, upalo	lice.	Nekoliko časa molči, kakor da bi se ne zavedel	A
obleki. Lahna rdečica ji je bila zalila belo	lice,	lepe oči so ji plamenele in vidno so ji trepetale	A
nož, bolj nego je bilo potrebno. S časom se ji	lice	zvedri, prijazno pogleda svojo mlado gospodinjo	A
tal, pritiska jo na srce, poljublja ji čelo,	lice	in roke in srečno dekle se ga oklepa okoli vratu	A
vaše sanje?« odgovori ji Breda, ki se ji je	lice	žarilo od sreče in veselja, »to so sanje, to	A
z njimi; Rosani je večkrat prijazno pogladil	lice,	kar pa ni bilo videti deklici nič prav po volji	A
pravico do tega dekleta. Ali si upate reči mi v	lice,	da je ta deklica vaša hči?Saj poznamo take stvari	A
ozdraveli jelo zopet polniti in rdeti upalo bledo	lice,	ko se je povrnil prejšnji ogenj otemnelemu očesu	A
Objemi jo, stisni jo na hrepeneče prsi svoje in	lice	ji rosi ti zdaj s sladkimi solzami.O srečna	A
imenu kliče; položi jo na posteljo, boža ji	lice	in čelo in še strastneje poljublja.Ko se poslednjič	A
Pokonci se je vzpela za trenutje. Oko ji plamení,	lice	je oživelo in pomladelo in žarí se, kakor večerno	A
besede, katerih se ti nisem nikoli upal izreči v	lice.	Kaj si mi ti, to čutim prav šele zdaj, ko te	A
« Počasi se ji	lice	zvedri, sede k meni in kmalu sva bila zopet	A
drugih graščakov. Marsikatero je vščipnil v	lice	ali v uho in jo povabil k sebi v klet ali v	A
niso nikoli popolnoma izginile. Zlasti levo	lice	mu je ostalo grdo razpraskano in pisano do smrti	A
jim je prekriva, moj nos pretumpast in desno	lice	predebelo. Tudi ne znam ne plesati ne žvižgati	A
bolj nje visoko rast in tenki život ali zorno	lice,	mala jagodasta usteca in iskreno črno oko ali	A
pa se je usmili, pošlje ji otroka nazaj. Ali	lice	ni bilo več belo in rdeče, ampak bledo kakor	A
Rastel je hitro, da se je kar videlo.	Lice	se mu je smejalo, svetilo in rdelo, da so ga	A
hitro gubi, bregovi kažejo novo, bolj velikansko	lice.	Gore odstopajo od obeh strani dalje in dalje	A
in za Čuvaja. Gomila je dobila prav ljubko	lice,	krasno zelena in košata je razveseljevala vsakega	A
ga je res blagoslovil, da se ji je videlo. V	lice	je dobila žlahtno, lepo belo in rdečo kožico	A
greha! Ko zve Tine za svate, se mu zasveti	lice	od radosti, ali bogme ne zato, da bo imel priliko	A
užali bolne prijateljice. Gledajoča ji v upadlo	lice	ne bi mogla peti, zato se obrne proti oknu in	A
tudi naša gimnazija kmalu drugo, bolj veselo	lice.	Vsi predmeti so se zopet predavali po hrvaško	A
deklico, ki je šla sama zase in si zakrivala desno	lice	in oko z robcem.Lovre veli: »Zdaj mi deklice	A
robcem si menda še zdaj rade zakrivajo desno	lice	in oko in tudi vinska žeja jih baje malokdaj	A
privila deklico k sebi. Poljubila jo je na	lice	in gladila jo je po razmršenih laseh. ‒ »Zlato	A
okencu. Tam je stisnil k steklu svoje vroče	lice	in v srcu ga je bolelo vedno bolj.Čutil je,	A
nego živa. Muzelj je kimal z glavo in kozavo	lice	se mu je svetilo v silni radosti.‒ »Ali mar	A
na božjo pot. Nana se je zganila in rdeče	lice	ji je pobledelo.A Košutnik je udaril z roko	A
pa menda ni imel ne brkov ne brade, ampak vse	lice	mu je bilo golo.Gab je videl vse to in se je	A
odnesli iz koče. Kezovec je imel zaprte oči in v	lice	je bil zelo bled.Molčal je in nič ni zaječal	A
stric, »saj nima kosti! Vino ti da bolj rdeče	lice	in veselo srce.Pa semkaj k Janezu sedi, da rečemo	A
Truden je.« Vesela jasnina je oblila Mickino	lice	in hvaležno je stisnila roko možu, ki jo je	A
o tem govorili. Gregorju se vselej razjasni	lice,	ko bere ali sliši o uspehih na frontah, drugače	A
prižgal pipo, ob tabornem ognju je dobilo njegovo	lice	svečanejši izgled.»Bog, kako mi je bilo hudo	A
bolnišnico boš odšel gradit.« Francu je zažarelo	lice,	zažvižgal je in odšel je k zdravniku. Francka	A
edina lepota, okroglo in rdečelično Pepičino	lice	in svitek prekrasnih las na njeni glavi.Šesto	A
Obraz je bil bel, oči zaprte in mirne. Okroglo	lice	so ji obkrožali v kite spleteni lasje, ki so	A
je doletela čast brigadnega cenzorja. Široko	lice	se mu je razlezlo v smeh, kot bi hotel reči	A
oficirja! Ivan jo je poljubil na usta, oči in	lice.	Marička se je mirno dala poljubljati zapeljivemu	A
so svečano odsevali v migotajoči svetlobi.	Lice	mrtvega Mirka je bilo še lepše kakor prej.Gosti	A
Plačam jaz.« Emi je	lice	zažarelo.Takih gostov si je želela, četudi samo	A
veselice,« je odvrnila Milka. Očetu se je zmračilo	lice.	»Matija je tak, da misli, da ima vedno on prav	A
potopljena Rebrova hiša. Solza mu je pripolzela na	lice.	Tudi župnik Strle je obiskal Rebrove.	A
« Komolja ni ničesar odgovoril. Čez njegovo	lice	je šinila senca nekake ginjenosti, a izginila	A
Juri je kar zamaknjen gledal to lepo bledo	lice,	a vendar je skoro zatrepetal, ko je zagledal	A
bledem obrazu Komoljevem. Ko je Tomaž zagledal to	lice,	se je stresel po vsem životu.Meč mu je zdrsnil	A
Oton je žalostno odkimal z glavo. Na njegovo	lice	so legle sence in so izražale ves obup, katerega	A
oklenila Katarine, naslonila svojo glavo ob njeno	lice	in komaj slišno dihnila: »Ah, Katarina, saj	A
Marchland. Opirala je svoje bledo in upalo	lice	ob dlan in molče poslušala slavospeve na junaštvo	A
z očetom in Matijo v hišo. Matiji pa se je	lice	zmračilo in globok vzdih se mu je izvil iz prsi	A
sklonil nad Polonico ter poljubljal njeno bledo	lice.	Matija pa je sunil opata z nogo in mu ukazal	A
lastnosti, je vendar znano vam, visokost.« Velo	lice	vojvodine Viride se je zresnilo in zavrnila	A
pogledom Rovanu prestrigla nit govora. Čez velo	lice	vojvodinje Viride je šinil rahel smehljal in	A
morajo biti pripravljeni na odhod.« Rovanovo	lice	se je zresnilo.Ozrl se je na patra Hugona in	A
zasmejala, dvignila predpasnik, skrila vanj svojo	lice,	se smejala dalje, se zasukala in zbežala skozi	A
naenkrat objel in ga poljubil v zdravo in rjavo	lice:	»Dober človek si, ne sovražim te ...Kako to peče	A
svoje golobice in že sem trkal in naslanjal	lice	na hladno steklo njenega okna.Da bi me videla	A
»Vi me ne razumete!« Vsa rdeča je bila v	lice,	nepričakovano je zajokala. »Kaj pa je?« ‒ se	A
Taka ženska, kakor si ti, tako telo in tako	lice,	pa vse izgubljeno!« Zopet je molčal in premišljal	A
smehljati, naenkrat pokleknila in položila svojo	lice	na bankovec in na dlan.Gledala je prijazno v	A
in božala ž njo njegovo zagorelo in raskavo	lice.	»Ti si moj oče, ah!« je rekla in sprevodnika	A
nemirni izraz, ki ga je razodevalo Jeromovo	lice,	jo je zadržal.Majal je z glavo in govoril:	A
na ulici. Da ima mladenič pred sabo le lepo	lice,	zapeljiv stas in oči in usta po svoji volji	A
sem jo torej mrtvo, ležečo na obrazu. Njeno	lice	sem videl šele drugi dan v mrtvašnici.Bilo te	A
»Kakšen pa je!	Lice	mu poglej, pa boš vedel, od česa živi!« Okno	A
črnikastim prahom. Nebo je rdečkasto kakor	lice	jetičnega mladeniča, bližnje in daljne drevje	A
popolnoma temno. Ulice in ceste, ki so kazale	lice	dolgotrajne vojske, so bile mračne in blatne	A
Vidi ga, rine se med mladino, njeno zgubano	lice	je rdeče in vedro, prerije se skozi vrsto in	A
debel kakor vitek, po temenu brez las in njegovo	lice	ni imelo nobenega izraza, ki bi se dal točno	A
bi rekla zapisati, gleda temno predse, suho	lice	ji dobiva vedno nove izraze, a Marija piše počasi	A
zprosnosti. Brki so majhni, vsi sesvedrani, brada in	lice	sta gola, usta so široka, stisnjena in rdeča	A
oklene z desnico dekličinega pasa in skloni svoje	lice	k njenemu.»Čemu?« vprašuje.	A
majhne in gladko na vsako stran počesane, v	lice	je rdeč, zdrav in poln, pod nosom mu rastejo	A
vtaknila jo nazaj, se ustavila in mi pogledala v	lice.	»Čas bo!« je dejala.	A
gležnje, a stopalo majhno. Vrat je pravilen,	lice	ovalno, oči čudovite, lasje razkošni.Sevnikarju	A
Lezi zdaj,« mu veli, ga zadene in poljubi na	lice.	»Sladko spančkaj, možek!«	A
ostuden, in če se spomnim, da si ga poljubila na	lice,	ko je padel v posteljo kakor okoren hlod, se	A
desnem kotu dolg zlat zob. Ta izpremeni njeno	lice	v nekaj mrtvega, mašinskega.Tudi žveči tako	A
naročju. Poljubovala me je, pritiskala svoje	lice	k mojemu in njene oči so žarele čisto tik mo	A
Gospod je sijajne volje. Zdaj poljubi	lice,	sence ali lase Reze, zdaj matere Alme. Reza	A
nanj in takoj nato pritisne čelo na njegovo	lice,	ker se ji zdi v svoji dobri volji in šegavosti	A
oklene z desnico dekličinega pasa in skloni svoje	lice	k njenemu.»Čemu?« vprašuje.	A
vtaknila jo nazaj, se ustavila in mi pogledala v	lice.	»Čas bo!« je dejala.	A
ušesom in nasvetoval tole: »Treba je, da greva na	lice	mesta in si ogledava stvarni položaj!« Tajnik	A
se je zdelo, kakor bi odprl kljun. V koščeno	lice	mu je stopila kri. Prijel se je za dolge, vlažne	A
naročju. Poljubovala me je, pritiskala svoje	lice	k mojemu in njene oči so žarele čisto tik mojih	A
bi rekla zapisati, gleda temno predse, suho	lice	ji dobiva vedno nove izraze, a Marija piše počasi	A
Lezi zdaj,« mu veli, ga zadene in poljubi na	lice.	»Sladko spančkaj, možek!«	A
ostuden, in če se spomnim, da si ga poljubila na	lice,	ko je padel v posteljo kakor okoren hlod, se	A
vštric in ga mimogrede pogleda. Vidi zaraslo	lice	in oči, ki gledajo polblazno. In nehote vpraša	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.049 1.149 1.249 1.349 1.449 1.549 1.649 1.749 1.849 1.949 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani