lep (1.101-1.200)

enitovanje na Žerinjah. Vaš stric je bil tedaj mlad,	lep,	pa kaj to!Hodil je tja vsak dan in prihajal	A
elegantno občinstvo glavnega mesta. Bil je	lep	poletni večer in vsak, kdor se je bil poskril	A
grajski učitelj prikorakal tja na svoj stan.	Lep	mož je bil ta učitelj in še mlad.Dolgo še ni	A
na travnike. . / . / stran 5 . / Bil je	lep	pomladen dan, takov, kakršnega poetje opevajo	A
po vasi. Huzarji so prišli, na čelu je jahal	lep	lajtnant. Popoldne smo napravili izlet in lajtnant	A
strani pa moj tovariš. In zopet je napočil dan,	lep,	sončen poletni dan. Moj prijatelj je bil doma	A
fotelju, je zategnila ustni v ljubezniv smehljaj.	Lep	mož je bil ta novi odgojitelj, eleganten, kakor	A
Vprav sedaj je vstal gospod doktor ter počel	lep	govor; in ti na levi strani so ga veselo poslušali	A
norost. . / . / stran 46 . / Četrtek je bil	lep	dan.Po mestni promenadi je hodila mlada, lepa	A
kako zabavljico še najdeš, kakor: Kdor je	lep,	kdor je mlad, noče jih ‒ starih bab, ‒ drugod	A
velike rasti je bila, obrazek ne baš zmagovalno	lep,	a duhovite oči so tako jasno in živo gledale	A
Peter, Marica in tudi naš Marko že na nogah.	Lep,	krasen dan se je kazal in lahka meglica, ki	A
pojdite v širi svet; mladi ste, bogati ste in	lep	gospod, da nimate vrstnika v vsem Zagorju; vam	A
izkoriščali stiske in nadloge rojaka kmeta, nagrabili	lep	imetek. Omike in olike niso imeli in so jo	A
/ Ker sem bil dober pevec, dober besednik,	lep	krepak človek, gibčen in jak telovadec, mislil	A
Tako kaznujem prelom vsake pogodbe!« IV Bil je	lep	popoldan, ko sta Abadon in Samorad zopet dospela	A
posije na posteljo, v kateri spi in jedva diha	lep	mladenič bolestnovnetih lic.Pri postelji sedi	A
rad kakor tisto uro, saj ni bil nikoli še tako	lep	in tako zdravega obraza. Sedel je z oskrbnikom	A
Hčerka se raztogoti: ‚Najsi je malopridnež,	lep	malopridnež je, in moj mora biti!’Mati je pritegnila	A
vsako berivo, samo da je papir bel in tisk	lep.	Kdor čita iz same radovednosti, je sicer nekaj	A
vtopila v svoje teorije in zabadavo smo ju na	lep	način opominjali, da se take važne reči morebiti	A
raven, visok in oblečen v črno gosposko suknjo;	lep	cilinder mu sedi na resni, sivi glavi; roke	A
. / stran 92 . / Niti vprašala ni, ali je	lep,	ali je grd, le to jo je se zanimalo, če je grunt	A
in prečudno votlo peli, ko imajo sicer tako	lep	in prijeten zvok. Dvakrat, trikrat zaporedoma	A
zagledali Kranj in Agati se je zazdel strašno	lep.	Ni se mogla načuditi veliki cerkvi in čudno se	A
shajala na vrtu. Nekateri so že menili, da bosta	lep	par.Drugi so zopet trdili, da ne more nikdar	A
tulci ... in bitja zbita do gole besede. Tako	lep	je mesec! A tako razpihan v ne-vidnem hrupu	A
mrzlih severnih sap; proti jugu odprta, dajala je	lep	razgled po vsi prijazni dolini.Ob straneh bili	A
po kratkem, a prijaznem toku v »véliko vodó«.	Lep	kos gozda ob straneh bil je imovina gospoda	A
. / . / stran 19 . / II Popoldne je bilo,	lep	poletni dan!Gorko je pripekalo sonce z jasnega	A
ostanka; pa telička imamo, tega nisi še videl;	lep	junček je.« »Tega moram pa iti precej pogledat	A
nič ne dé, tudi ta stan, ki si ga izvolil, je	lep	stan; tudi v njem se lahko Bogu služi.Bog ti	A
motijo tihe sreče! . / . / stran 26 . / III	Lep	večer je bil na Mirodolskem domu.Na vrtu v zelenem	A
so bile moje želje, moja volja njena volja.	Lep	je učiteljski stan, jaz ne vem lepšega na svetu	A
vendar ima, skusil bodeš sam, svoje težave. Kako	lep,	blag namen, kako težko ga doseči?Človek, naj	A
potem povzame gospod Mirodolski zopet besedo: »	Lep	je duhovski stan; jaz sam sem bil že blizu nekdaj	A
pustite; kjer sem jaz, sme biti tudi moj Brutus.	Lep	res ni moj Brutus, gospod, a zlata duša, pravim	A
ga ne boš bala. . / . / stran 56 . / Tako	lep	je, tako gladko perje ima in tako bistre, žareče	A
Ostalo mu je zvesto prijateljsko srce.	Lep	mladenič je bil Stanko, zlata duša.Znana sta	A
»Kakor postrv! Prepozno;	lep	izgovor!Moški, kateri sedi poleg gospodične	A
Družba se napoti proti domu.	Lep	večer je bil; večernica je sijala na jasnem	A
povabiti Edvina na svoj dom. »Kadar bode prvič	lep	dan, gospod, upamo, da nam izkažete čast z gospo	A
Mirodolskim drugi večer v gospe Jarinove gradu;	lep	večer je bil; se je li kdo spominjal Radovana	A
Kaj praviš, Barba!« ‒ »	Lep	človek ta Edovin ali kako se mu pravi, to se	A
pogosto in rada stojita skupaj; človek mora reči:	lep	zakon! Zakon, pravim, da bi le kaj drugega ne	A
korist. Dasi bi mu bila dala o vsaki košnji	lep	voz dobrega sena, ni je kosil; trava je rasla	A
tam se je tudi še dobila kaka rdeča jagoda.	Lep	je gozd v pomladnjem zelenju, ko je grmovje	A
je grmovje posuto z belim, dišečim cvetjem; a	lep	je tudi v jeseni, ko se je belo cvetje po grmovju	A
Zora in Breda sta bili v gradu. Bil je	lep	jesenski dan; pridno so obirale čebele jesensko	A
piše očetu! O srečne oči, da vam je dan tako	lep	pogled!O ljube oči, toliko veselja mi niste	A
zapustila, da si šla z mladim kraljevičem, ki je	lep	kakor pomladansko jutro!Res si zapustila dom	A
In prišel je tisti ‚pravi’.	Lep	je bil kakor mladi dan in ona je bila lepa kakor	A
bilo izginilo. Obraz njegov, dasi ne ravno	lep,	bil je zdaj nekako plemenit, gotovo pa prijeten	A
govorila. »Sanjalo se mi je, da je bila nedelja,	lep	dan je bil, ljudje so šli v cerkev; in jaz,	A
prigovarjati, da so poseli za mizo. Imeli so	lep	božični večer! * Prijazni bralec!	A
škoda samo, da si je prihranil tako malo polja,	lep	zaslužek bi bil pri njem in ne težak.Rokodelci	A
kakor mu drago. Sin je bil vesel, upal je	lep	večer preživeti s svojimi tovariši.Ali njegovega	A
za enega samega človeka. Bilo je na večer,	lep	zgodnjejesenski večer! Sonce se je bližalo zatonu	A
čredi, ki se je pasla po strnišču pod gričem.	Lep	razgled je imel skalski gospodar proti zahodni	A
žar mu razsvetli temno obličje, oko mu rosi,	lep	je bil Skalar v tem trenutju. »Pridi	A
lica, in zateza tudi tako čudno, ko govori.« »	Lep	dečko; in krepak je tudi in močan.«	A
zrkalo. Prostor pred gradom je bil predelan v	lep	vrt.Kjer je nekdaj životarila med peskom redka	A
zadnjimi hišami župne vasi. »Kako je zrastel in kak	lep	mladenič je zdaj!Pa tudi jako moški se vede	A
jako moški se vede. Pa kaj se bo menil tak	lep,	bogat gospod za nas kmečka dekleta, ko bi bile	A
z vrbami in jelšami ob obeh straneh. Bil je	lep	poletni dan.Z neba, jasnega kakor ribje oko	A
nedeljo popoldne. Vtem pride Tone, Metkin brat,	lep	mladenič visoke, krepke postave, resnega pa	A
Kaj ti je? Ali nisi	lep,	nisi bogat?Nekatera zdihuje na skrivnem po tebi	A
potu sprehajati se mladega tujca. Ali je bil	lep	‒ tega ti pač ne morem povedati; toliko pa vem	A
‒ Imela je	lep	pogreb.Ker je bila znana daleč okrog, privrela	A
pomlad je stal na njenem grobu med prvo travo	lep,	drag kamen, kakršnega ni bilo videti na pokopališču	A
travnikih, ki oklepajo na eni strani jezero. Bil je	lep	poletni dan.Jaz ne vem, kako je to, ali pomladanskeg	A
pomladanskega in jesenskega dneva, naj bo še tako	lep,	ne morem se prav od srca veseliti.Pomlad in	A
ter govoril s poetom: Trenutek, stoj kako si	lep!	‒ Tak dan je bil ta.	A
je prvič in zadnjič v château des fleurs!	Lep	vrt, poln krasnih, živobojnih, ponoči umetno	A
preteče dan, sam ne vem; samo to vem, da je	lep	vsak in da mine prehitro!O kako si mogel biti	A
radoveden razkrijem skrivnost, leži pred mano	lep	temno višnjev grozd na zelenem perju. »Ta je	A
Londonu, imenitnega stanu, bogat, mlad, ljubezniv,	lep.	Videl sem ga, ko so se vsi trije sprehajali zložno	A
cveticami venča. ‒ »Glej ga, Julieta,« pravi, »kak	lep	mrlič!A ne smete mi ga vzeti in odnesti v mrzlo	A
bil na pokopališču Père Lachaise. Bil je	lep,	tih večer. V daljavi samo se je razlegal mestni	A
nedeljo pred cerkev, ko iz nje vre množica, kak	lep,	očem in srcu dobrodejen pogled!Glej te mladeniče	A
Ha, ha, ha!	Lep	Bog bi bil tak, ki je njim podoben!Jaz pa mu	A
Gorjancih vem za podrto kapelico. V nji je	lep	rezan kamen.Na tem kamnu se vidi vse polno pičic	A
jih je dotaknil z brojanicami. Stopila sva v	lep,	razsvetljen hram, v katerem je stala pogrnjena	A
priti do živega kako drugače, so mu razrezali	lep,	še skoraj nov kožuh, ki mu je služil obenem	A
to nisem nič, sem dejal: ‚Saj tudi jaz nisem	lep.	’Rodila mi je še enega fanta, Lukca, in za Lukca	A
prišel Lukec na dom samo dvakrat. Hembrano	lep	fant je zdaj moj Lukec, ne taka pokveka kakor	A
takih kupcev na Dolenjskem. Delal se je torej	lep	dobiček brez truda.Pritrženi denarji so se razupoval	A
tri goldinarje in tako, vidiš, sem napravil	lep	dobiček z obema vinoma.« Takih sleparij se ni	A
Kaj bom tajila? Zdel se mi je	lep	kakor rožni cvet!Oh, ali se mu je podal mali	A
No, Lenčka, kdaj bo poroka? Tvoj ženin je res	lep	fant!Se ga lahko veseliš ‒ bo ti pri Milutinovih	A
kajti bil je takrat zdrav in zelen, mlad in	lep,	brez skrbi, samostalen, obenem pa živa in prebrisana	A
je spadala polovica kmetije, velik zelnik in	lep,	ali zanemarjen vrt.Da je laglje gospodarila	A
Razen raznih okusnih založkov je spravil v torbo	lep	jermen, par novih naramnic, svilnat robec in	A
devetnajsto leto. Bil je korenjak od nog do glave,	lep	ko pomladni cvet, tanek ko jelka, visok in močan	A
ki je naredil prav sam, brez vsake pomoči,	lep	kolovrat. Sploh pa sem vam Markovo življenje	A
bil všeč; bil je tako vesel fant in priden in	lep,	saj je še zdaj čeden.Boljšega moža bi res ne	A
petdeset goldinarjev, kar je za kmečko dekle gotovo	lep	denar.Dote ji je bilo izgovorjene štiri sto	A
poleze brez gospodinje navzdol. Si še tako mlad,	lep	korenjak, da se ne ustrašiš nobenega fanta ne	A
bi bilo zame slabo, je govorila, ima res prav	lep	imetek, mlad je še in čeden, in otrok je obskrbljen	A
deležev je na hiši do šest sto goldinarjev, ali v	lep	kraj pa ne bo prišla.Ta reč se je naredila kar	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani