lep (1.001-1.100)

DVANAJSTO POGLAVJE P R E D U L J N J A K O M	Lep	in prijeten jesenski dan je; sonce, katerega	A
veseli svojih nedolžnih otroških let, ko je tudi	lep	videz imel za resnico!Kakor ima vsak človek	A
gospod Albert, baron, ženin Matilde Gorčeve, je	lep,	vljuden, prijazen mlad mož; kaže se, da ima	A
neko nedeljo sem ga videla v cerkvi. Še precej	lep	človek je, nekaj ponosnega ima na sebi in prav	A
sonce sijalo na žago. Vode je bilo dovolj, dan	lep,	ali žaga je stala in Šepec je sedel na žagišču	A
gospodom Vencljem pripeljal. Bil je mlad, jako	lep	gospodek, a Peharčku čisto neznan. Gospod Vencelj	A
stran 20 . / TRETJE POGLAVJE Prišel je pobič	lep	in mlad, pa kaj mi je prinesel, vprašala ga	A
je strežajki Marijan. »Ah, gospod, mlad je in	lep,	prav lep,« dejala je Urša in še enkrat pomolila	A
strežajki Marijan. »Ah, gospod, mlad je in lep, prav	lep,	« dejala je Urša in še enkrat pomolila glavo	A
Polesku več živali ko dva repa, ena krava in mlad,	lep	konj v hlevu. Na majhne kosce razdeljene in	A
Za ves svet se ni zmenil. Dasi je bil že	lep	čas v tem kraju, ni imel nobenega znanja, nobenega	A
OSMO POGLAVJE Skupaj midva sva sedela, nama	lep	večer je bil. S. Jenko Drugo Kvasovo pismo	A
zdaj, ostanem tri leta. Ta čas bom prislužil	lep	kupec in potem se vidiva, ti v zadnjem, jaz	A
orehom sredi brinja, od katerega je imel človek	lep	razgled daleč po vzhodnoseverni strani čez polja	A
bogat, da bi kupil nebeško kraljestvo, tako	lep	ko breskov cvet in tako prebrisan, da bi vedel	A
Jaz mislil sem, da nam bo zet naš sosed, ki je	lep	in vrl. M. Valjavec Na Slemenicah je nekaj	A
katerih je bila glava polna. Drugo jutro je bil	lep	sončni dan.Drevje po vrtu je bilo v belem cvetju	A
sklonil se po strani in tiho pobral papirček. »	Lep	dan je danes, prijatelj!« Po tem ogovoru se	A
ga bil videl tako brez vsega opravka na tak	lep	dan in še dopoldanšnjo uro zreti samo za sivimi	A
»Kaj,« vpije Krjavelj, »zakaj je bil pa tak	lep	pogreb?Pogreb in maša denar velja.«	A
je božja volja,« odgovori drugi. »Šembrano	lep	pogreb se je bil napravil,« pravi krčmar. »Kajpak	A
/ . / stran 239 . / Ta razgled je bil res	lep,	našemu popotnemu pak je menda še posebno ugajal	A
da sta mu gospoda Marijan in Kvas postavila	lep	spominek iz rezanega kamna na grob, kateri je	A
zlasti dekliči, na človeku, da rekó potem:	lep	je.Vendar svet je poreden, kar je Adam jabolka	A
»Zakaj ga nečeš,« godrnjal je, »bogat je,	lep	je, premlad ni ne on ni ti; jaz torej ne vem	A
rajnico; ovbe, Bog jo reši iz vic!« Dan je bil	lep.	Gospod je šetal počasi ob vrbah in rakitah pri	A
prej grajskega Janeza došel«. Naš inženir,	lep	mož z mlado, črno brado, na podbradku na levo	A
ne bi niti zmenil, gospodu, ki pri njih tak »	lep«	denar služi, presedati in ga celo proč goniti	A
mudi. Baš se je rumenilo nebo v zatonu, bil je	lep	pogled.Vstane in se ozre, da bi pobral povezane	A
odločil iti proč, pozabiti, kvečjemu nesti s seboj	lep	spomin na prijetne ure.Tedaj pak mu je bila	A
odnašanje. . / . / stran 99 . / »Tu sédite, kako	lep	razgled!«In začela mu je imenovati cerkvice	A
mladosrčen človek biti. Bil je telesno idealno	lep	človek, visok, črnolas, obraz brez graje.Morda	A
je vse doma pustil dekli in hlapcu, napregel	lep	majhen voziček in kobilico rjavko in se na južino	A
pravim, da ne bo umrl, valjal se bo pa valjal	lep	čas, preden bo na lastnih nogah stal.Pa ga nesimo	A
Črtka je bil gospod tudi njemu ponudil kočo in	lep	kos zemlje, ali Črtek je pomislil, da na stare	A
spregovoril. Že po zarjavelem obrazu, ki je bil pa	lep,	kakor bi bil moral vsak pritrditi, po črnih	A
drezati, pride mi vendar dobro, kakor je prišlo.	Lep	izgovor imam zdaj in lahko mi bode mestu malo	A
upanja bodočega življenja. Saj je bil mlad in	lep,	govoril je, kakor more po njenih mislih samo	A
dobom ‒ ne skrbi tega. Bratranec tvoj pak je	lep	janičar; ni temu pet tednov, kar sem ga videl	A
domislim, videl sem ga, tvojega brata sinova;	lep,	močen janičar je, da ti ga ni enakega med vsemi	A
do jutri zjutraj. Videl bodeš, kak čvrst in	lep	dečko je postal.« Zdaj vstane Samorod in zakliče	A
njenem sinku Tončku, kateri je že »velik« in	lep.	A župnik je tudi prepovedal, da ne sme prej k	A
pa me v pekel pahnila. Mlad je bil kakor jaz,	lep,	meni vrsten, govoril je, kakor je moje vroče	A
gledal in se ga nagledati ne mogel, pa rekel: ej,	lep	je ta svet, radujmo se ga, dokler živimo, saj	A
jedel ali pil. . / . / stran 8 . / Bil je	lep	mož. »Gospod lajtnant je moj prejšnji znanec	A
odhajaje ga z zadržanim hudobnim smehom pogleda.	Lep	mož je bil res! Lajtnant začne nalahko trkati	A
po bradi in bledega, precej suhega lica. Celo	lep	je bil in ženskam, ki niso bile grde ni stare	A
je stopila iz hiše. Domov je prinesel Marko	lep	kos mesa.Podlipnica je bila dobrih rok in Rozalko	A
bomo morale prositi, naj nam še kaj zapoje.	Lep	glas ima in toliko pesmi zna, da mu jih nikoli	A
Jok pa je razmišljal, kaj neki je prignalo	lep	delaven dan dekliča za bratom. Da straši in	A
gospodarnost je Marko odgovoril s pastirsko pametjo: »	Lep	dan se nam obeta.« »Hotel sem te le opozoriti	A
videl, da je bil mrlič še včeraj zdrav, močan in	lep	fant.Ni ga poznal ne po obrazu ne po imenu;	A
šopek ogledal v roki: »Pa naj reče kdo, da ni	lep?	« Ančka je nesla na travnik malico, ko je zatrobil	A
se spodobi. Ko ji je pa dal za god še tako	lep	šopek, se ji je naravnost prikupil in sklenila	A
besedo Višnarjev Šimen iz Žirovnice. Bil je	lep	in zgovoren, da ni bil nikoli v zadregi za odgovor	A
Dobro te je vlekla. Ne veš, kako sta	lep	par, kadar gresta z Višnarjevim Šimnom iz cerkve	A
vprašanju, ali je pot do Šrajbarskega turna	lep,	odjezdijo. Ribič in sin se s plavjo vrneta.	A
je velike telesne moči. Obraz njegov bi bil	lep,	ko ga ne bi kazile prežive, nekako preostro	A
lepo poredil in opasel ter jih upa ta dan za	lep	dobiček prodati.Veselé se ga otroci, ker vedó	A
»Tvoj lan sem zdaj mimo grede ogledovala.	Lep	je, samo malo preredko si ga vsejal.«	A
bi najrajša pri tebi, zato - ker bo lan tako	lep.	« »Res?	A
po gosposko, govoril je več jezikov, bil je	lep,	sladkih besedi, krotak, pohleven in prijazen	A
mi bile jako povšeči. Sredi mesta je velik,	lep	trg, da se trije polki lahko obenem obračajo	A
marsikaj uganejo, obsodile, da ni nič kaj posebno	lep,	sosebno ker je bil kozičav.Ker mu je bila mati	A
graničar Peč ‒ tisti, ki pravijo, da je tako	lep	‒ po vasi sleparil.« Rekši, sestrici ostro v	A
zopet od okna. . / . / stran 29 . / Glas je bil	lep,	mehek.Zazdelo se je Rezi, da ji ni čisto neznan	A
potlej svojo pot,« reče Reza; »ko bi bil kdo	lep	ko sonce, dober ko nedolžen otrok in bogat tako	A
/ Dolgo dni sta se zmenila s hišno: ali je	lep	dan, ali ni lep dan.A dalje med njima ni moglo	A
sta se zmenila s hišno: ali je lep dan, ali ni	lep	dan.A dalje med njima ni moglo priti v razgovoru	A
nebu so pričale goste zvezde, da bo napočil	lep,	toda mrzel zimski dan.Ljudi ni bilo veliko po	A
dvoje majhnih, temnih, pa jako veselih oči.	Lep	ni bil, a nikdo bi ne smel reči, da je bil prav	A
Volit itak ne pojdem!« odreže se adjunkt. »	Lep	narodnjak!« vzklikne Koren. »Eh, pojdite se	A
vpraša deklica svojega spremljevalca, kažoča na	lep,	nov čolnič, ki je bil ob kraju privezan. »Oh	A
OSMO POGLAVJE Hrastov koncipient je prebil	lep	večer.Boleška ga je bila povabila na čaj in	A
naj molči o tem, če ne ji bo splaval po vodi	lep	zaslužek, katerega ima iz pisarne.Da ji je še	A
gospod Koren, danes sem ga dobil iz Ljubljane.	Lep	je!« »A, vi pojdete s cilindrom?«	A
več na vsaki roki. Obraz njegov je bil skoro	lep	in prijeten, da bi sevalo le količkaj duhovitega	A
tam ne posebno oddaljeni zapirali obzorje.	Lep	zimski dan je bil.Sneg, ki je na debelo pokrival	A
spremila Boletove do voza. »Lepa veselica,	lep	ples je bil to!« reče Meden. »Kolikor zmoremo	A
umazani Tileh, na pragu sedeč, in pred njim mlad,	lep,	eleganten mož ‒ kaj počenjata skupaj?Oči mlade	A
Le-ta stopi z Elzo vred bliže. »To bode	lep	prizor!« meni Boleška. V tem trenutku pride	A
že goloroki hodili za drevesom; tako gorak in	lep	je bil veliki teden. Tudi pri Molkovih je bilo	A
katerem hočemo pisati. Krčmar župan je imel	lep	koleselj in čilega konjiča, s katerim se je	A
reče veselo zdravnik in si pomane roki. »Pa	lep	konjič mora biti ‒ lep in isker!To bo veselje	A
si pomane roki. »Pa lep konjič mora biti ‒	lep	in isker!To bo veselje!	A
prodirali oblake, pričali so, da se bo razgrnil	lep,	jasen dan nad pokrajino. Ko je bil sodnik pozvedel	A
zavrne ga notar. »Štiriintrideset let ima,	lep	je, velik, pameten, samo proti ženskam nekoliko	A
lesketale bele stene posamičnih hiš. Prizor je bil	lep	in jutranje sonce ga je še bolj krasilo.	A
ki zabije prvi žebelj v banderišče, ki podari	lep	svilen trak, z zlatom in srebrom pretkan in	A
grajski učitelj prikorakal tja na svoj stan.	Lep	mož je bil ta učitelj in še mlad. Dolgo še ni	A
ter smehljaje se dejal: »A, ta je pa bogata!	Lep	grunt, nič dolga in še toliko gotovega. To pa	A
gori nad gradom, raz katerega se je odpiral	lep	razgled po rodiški dolini. Debela, košata bukev	A
I Odzvonilo je na vasi avemarijo. Bil je	lep	poletenski večer in hladna sapica, ki je dohajala	A
sem pogledala že z okna dol. In glejte, kakov	lep	dan je danes, prav nalašč za vas in vaše rože	A
stopila proti kotu zelene ograje, kjer je stal	lep,	mlad kostanj in razširjal svoje veje nad majhno	A
svoje jutranje srečanje. Baron Gernau je bil	lep	mož in, kadar je korakal v svoji ulanski uniformi	A
potem stopi skozi vrata ven k teti, ovijaje	lep	šopek z nitko. »Tukaj sem in glej, kaj sem naredila	A
od Žerinj do . / . / stran 65 . / bro uro.	Lep,	uglajen pot, ki vodi iz Radovelj tja, ovije	A
precej časa, dve leti ‒ škoda za ta čas, pa	lep	čas ‒ svet čas je bil.Pa šel je!	A
šla menda v grad,« reče Vinko zamolklo. »Kak	lep	večer!Prijeten pot bodete imeli domov,« povzame	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani