Naglo stopiva iz gaja in tedaj se nama vsili glasen smeh. Na vežnem pragu svoje hiše stoji med gospodom in gospodično iz Primorja naš Mlekojed raven, visok in oblečen v črno gosposko suknjo; lep cilinder mu sedi na resni, sivi glavi; roke v belih rokavicah pa vihte velikanski kravji zvonec in to zvonovo strašilo je očitno počeno. Ta slovesni prizor s smešnim vtisom je bilo vabilo k obedu.