Molčal je nekoliko časa; nasprotna čuta sta se borila v njegovem srcu: boj je bil kratek, usmiljenje je premagalo strast. Otajal se je sovraštva led, ki mu je obdajal srce; tako gorko mu je bilo srce; tihe radosti žar mu razsvetli temno obličje, oko mu rosi, lep je bil Skalar v tem trenutju.
»Pridi, pridi sem na srce moje,« vabi jo z odprtima rokama, »pridi, Rosana; četudi nisi moja, bodi moja.