nova beseda iz Slovenije
| ima vsa ta literatura, ne samo literatura, vsa | kultura, | ki je nastala na teh tleh, kjer vsak kamen priča | B |
| čas si domišljamo, da je prav ustvarjanje in | kultura | naša realna moč.„Slovenija je tako majhna," | B |
| na d'TEtat-nation, je insajdersko. Evropa. | Kultura. | Univerzalizem. | B |
| disidenti in pisatelji na balkonih, Evropa, | kultura. | Toda hip zatem so skozi porušena vrata cenzur | B |
| Spremembe so velike, spreminjanje je počasno. | Kultura, | še zlasti pa tisti njen del, ki v ta obči in | B |
| koritarski in svinjski. Kaj naj pisatelj in | kultura | počneta v tem obskurnem času?V času svobode | B |
| se, rečeno z besedami Karla-Markusa Gaussa, | kultura | zamenjuje s kulturno industrijo.Zmeda ni majhna | B |
| bom v časopisih zaman iskal rubriko z naslovom | kultura. | Razstave, gledališke predstave, celo literarna | B |
| Pravzaprav me je zabavalo, da svečane evropske besede | Kultura | ne bomo našli nikjer, drugo evropsko svečano | B |
| pesništvo nasploh, od nje obetajo; kaj bo slovenska | kultura | z novo revijo, ko pa današnje razmere kažejo | B |
| splošno sprejetem besednjaku reče: množična | kultura. | In mnogi, tudi nekateri odlični pisatelji so | B |
| se sprašujem: ali so res kri, zemlja, jezik, | kultura | tista zaveza, ki stoji nad posamično eksistenco | B |
| priori pred posameznim: kri, zemlja, jezik, | kultura | in tradicija pred ekonomsko uspešnostjo, posamično | B |
| demokratičnega centralizma. Še manj pa je to njegova | kultura | in znanost.Naša ekspanzivnost je v diferenciaciji | B |
| Mumford, avtor številnih knjig o teh vprašanjih ( | Kultura | mest, Tehnika in civilizacija, Mesto v zgodovini | B |
| za agrikulturo vodilna industrija v Sloveniji | kultura. | V Ljubljani je bilo sedem velikih knjigarn (tako | B |
| fašizma pa z nasiljem tudi uničeval. Slovenska | kultura | seje v mestu in njegovi okolici kljub neprijaznemu | B |
| kulturno neodvisnost ter dokazati, da slovenska | kultura | rase iz evropskih korenin.To je seveda samo | B |
| je do tistih časov moglo imenovati slovenska | kultura. | Naravno je, da ni mogel prizanesti ne romantiku | B |
| hoteti: stara, po omlednem panteizmu dišeča | kultura | mu je bila na poti, udaril je torej po njenih | B |
| in odondod, tak je in tak ter taka je njegova | kultura! | Debelih knjig debelo število je razkazalo svetu | B |
| Pravijo, da si lačen -- stradaj! Tvoja | kultura | je kakor žlahten cvet v gumbnici bahatega potepuha | B |
| moja vera, da napoči zarja tistega dne, ko naša | kultura | ne bo več krizantema siromakova, temveč bogastvo | B |
| gospodarstva in slovenske politike tudi slovenska | kultura | v konkurzu. Tragikomedija ljubljanskega gledališ | B |
| se zavemo, koliko škodljivcev ima naša mlada | kultura | na vseh koncih in krajih; koliko nadležnih muh | B |
| zelo trebušen ... v primeri z njim je bila vsa | kultura | posušena stara devica ...Zgodba o mladem Vukasoviću | B |
| presegli, tedaj brez ošabnosti lahko rečemo, da je | kultura | slov. naroda, kakor se izraža v književnosti | B |
| silno je v tridesetih letih napredovala splošna | kultura | slov. naroda.Prešeren je bil še glas vpijočega | B |
| enkrat se je sončnojasno pokazalo, da narodna | kultura | ne visi med nebom in zemljo, kakor so še dandanes | B |
| Vratolomno, kakor stranka in od njé oplojena | kultura, | je drčál Gregorčič svojo pot nizdol.Od veličastne | B |
| mu je spoštovanje do nemške kulture; zakaj ta | kultura | sloni na nemščini, nemščina pa mu je v spominu | B |
| SLOVENSKA | KULTURA, | VOJNA IN DELAVSTVO Prijatelji! | B |
| SLOVENSKO LJUDSTVO IN SLOVENSKA | KULTURA | Cenjeni poslušalci! | B |
| ušesa ... In še boljše ti bo odgovorilo: Plačaj, | kultura, | kar si dolžna mojemu delu, nato se mi pokloni | B |
| zaničevanje: visoko se je vzdignila njegova | kultura | -- tak zapri ... ti prokleto ljudstvo! -- in naš | B |
| vstajenja, da je naša umetnost rešena, naša | kultura | rehabilitirana, da stopimo lahko z jasnim obrazom | B |
| ga usmiljeno pouči in okara: Vstajenja dan, | kultura, | umetnost, znanost -- to, pesniče, so polnočni | B |
| * Stvar je tedàj taka: ljudstvu je | kultura | tuja, narodu pa je znana samo po imenu in mu | B |
| pijano navdušenost. Na tak način visi naša | kultura | v zraku, živí sama svoje življenje -- in kadar | B |
| praznikov ... Resnico oznanjata obadva tabora: | kultura | je nepotrebna tako ljudstvu kakor narodu!-- | B |
| -- * Kaj je | kultura? | Kateri pojem izraža ta beseda, ki je nam vsem | B |
| materialnega blagostanja. Naša slovenska | kultura, | kakor je na današnji stopinji, je rezultat vsega | B |
| ti ljudjé kulturni delavci? Kaj ne sloni vsa | kultura | na njih izmučenih plečih, kakor je slonela nekoč | B |
| izmučenih plečih, kakor je slonela nekoč grška | kultura | na plečih helotov, rimska kultura na plečih | B |
| nekoč grška kultura na plečih helotov, rimska | kultura | na plečih vsenarodnih sužnjev?Kaj ni delo | B |
| srčno inteligenco. Kar je lepega rodila naša | kultura, | jim je bilo znano in drago, jim je prešlo v | B |
| svetal pogled črnooke nedolžne Anke ... * | Kultura | je šla, kakor ne more biti drugače, v svojem | B |
| življenju je zavladal kapitalizem neomejeno. In vsa | kultura, | kolikor se pojavlja v svojih zunanjih znamenjih | B |
| rudniški delavec. Duševno blagostanje, duševna | kultura | se ne dá misliti brez materialnega blagostanja | B |
| vzdržati podjetja, ki se mu pravi slovenska duševna | kultura. | Odjemalci izdelkov kulturnih delavcev so dandanašnji | B |
| plača več svojih delavcev in slovenska duševna | kultura | je napovedala bankrot. * Strašen | B |
| dotlej bo brezpravna in ponižana tudi duševna | kultura. | Boj za osvobojenje ljudstva je kulturen boj | B |
| tisočletno delo človeškega rodu. Tu se varuje | kultura: | vrag vedi, ali je na svetu še kakšna ustanova | B |
| 11. stoletja. Danes jo imenujejo ketlaška | kultura | ali tudi karantansko-ketlaška, po najbolj pomembnih | B |
| prvotno noriško prebivalstvo, njegov jezik in | kultura, | ni bilo nikoli v celoti razčiščeno.Zgodovinopisci | B |
| Slovanske starožitnosti (XIV. poglavje: Narava in | kultura | starih Slovanov), Trst 1926 25 H. Tuma, »Krajevno | B |
| svete kamne4 pozna že ok. 2600 let pr. Kr. | kultura | Minojcev na Kreti.Poznajo jih druge kulture | B |
| vloga. S poljedelstvom se začenja človekova | kultura. | 48 Konj je zaradi svojega hitrega dira | B |
| tudi vzhodne Alpe, t. j. Karantanijo, se je ta | kultura | oblikovala že v 5. tisočletju pr. Kr.Pojav pluga | B |
| povsem na nemški strani zatrjujoč, da je nemška | kultura | višja od slovenske ‒ ko je leta 1868 priredil | B |
| zgodbo, ki je kasneje 22 M. Matičetov: Duhovna | kultura | v Gornjem Posočju, Zbornik 18. kongresa jugoslovanskih | B |
| grški vpliv. Večji pomen pripisuje kozorogu | kultura | Este.Iz te kulture izhaja znamenita situla | B |
| večjo navezanost na simbol kozoroga izkazuje | kultura | melaun, ki je obsegala osrednje Alpe, to je | B |
| verjetnosti na Panonijo, kamor se je ilirska | kultura | širila od juga. Schmiedkogel Kröllkogel Najdišče | B |
| Ateni. Ko se je na polotoku Atika razširila | kultura | cepljenih oljk, je pridelava in prodaja olja | B |
| Pod to spreminjajočo se nadstavbo pa je kmečka | kultura | preživela skoraj do današnjih dni. Določimo | B |
| Retijcem sorodno ljudstvo, kot nam kaže enotna | kultura | žganih predmetov na območju, ki (v predkeltski | B |
| mistično drevo življenja. Preprosta kmečka | kultura | je tista, ki se najmanj spreminja. V zgodovini | B |
| krčevito, da jih ne more spodriniti niti rimska | kultura | in njen Okenski križi s prvinami slovenskega | B |
| 46 J. Karlovšek, itm., str. 245, 31 Ketlaška | kultura, | 8.-11. stol. (Karantanija): vrč z valovnico | B |
| heraldično izročilo, pri drugih pa najbolj pomembna | kultura | domačega vrtnarstva. Evropa je v tem, kar zadeva | B |
| bolgarsko ruža, kot znano, najbolj značilna | kultura | tamkajšnjega vrtnarstva oz. cvetličarstva.V | B |
| primeru je postal narodni cvet značilna poljska | kultura | dežele, ki vsebuje tudi zdravilne lastnosti | B |
| evropskega združevanja ni skupna vera, ni skupna | kultura, | ni skupna politična usoda in vizija, temveč | B |
| in izobraževalnih pobud pod skupnim naslovom | Kultura | Kooperativo (Kulturna zadruga) in pod vodstvom | B |
| ni le tehnični, temveč tudi kulturni projekt: | kultura, | za katero je treba potrpežljivo delati na v | B |
| meščanskimi razredi vzhodne in severne Evrope. | Kultura, | ki se ni mogla takoj kvalificirati za „svetovno | B |
| potrebe še niso bile do te stopnje razširjene. | Kultura, | ki še ni bila čisto mednarodna in tudi ne čisto | B |
| raste brez načrta in v labirintih esperantska | kultura | s svojimi miti in junaki, svojimi konjički in | B |
| bolečine pa se je kaj kmalu porodila čista človeška | kultura: | res da je človek nepreklicno pokvarjen in zavržen | B |
| Eseji o slovenskih mitih, 1981) POLITIKA IN | KULTURA | V slovenski zavesti o politiki in kulturi | B |
| to vsesplošno prepričanje, da sta politika in | kultura | posvečeni, odrešujoči dejavnosti, tisti pravi | B |
| tem mitično, pa je zavest, da sta politika in | kultura | dve povsem različni zadevi in dva bistveno različna | B |
| konfliktu, čeprav sta pravzaprav eno in isto: tako | kultura | kot politika - res da vsaka s svojimi sredstvi | B |
| simbioza kulture in politike. In nikoli pozneje se | kultura | in politika na Slovenskem nista več razšli, | B |
| politika, če ne zaobjame vase vse kulture, in | kultura | kar noče biti kultura, ne da bi posrkala vase | B |
| zaobjame vase vse kulture, in kultura kar noče biti | kultura, | ne da bi posrkala vase politiko.In v tej svoji | B |
| politika je posvečena, ker je kulturna, in | kultura | je močna, ker je politična. V območju te tradicional | B |
| zato, da bi politika postala kulturnejša in | kultura | političnejša, ne da bi se kdor koli iztrgal | B |
| bili priče prizadevanju, da bi se politika in | kultura | na Slovenskem osamosvojili in razločili med | B |
| razločili med seboj, kaj šele prizadevanju, da bi se | kultura | in politika razodeli v vsej svoji oblastiželjnosti | B |
| socializem in samoupravljanje, politika in | kultura | pa povsem nezadostne, nepomembne zadeve. Skratka | B |
| odrešeniško ideologijo, ki mu jo oznanjata politika in | kultura. | Daje sicer prepričane odgovore, vendar si hkrati | B |
| znova se potrjuje samo to, da bi morali biti | kultura | in politika pravzaprav le sredstvo človeka iz | B |
| naši zavesti, ki ji še najbolj ustreza reklo: | kultura | je natura.V tem je vsekakor nekaj resnice, vendar | B |
| neodvisnega od nas, kar sodi v predkrščanski svet, | kultura | pa je duhovna avantura, poseben, samostojen | B |
| da me na Kras ni zvabila natura, temveč prav | kultura. | Temu primerno sem svojo selitev doživljal najprej | B |
| brezpogojno pripada temu, kar imenujemo človeška | kultura. | « To seveda ni sveto kot sveto. | B |
| je, vreči v tisto protislovje, ki ga celotna | kultura | okrog mene ni nikdar priznala in ga je vedno | B |
| lahko povsem neženirano zapiše, da evropska | kultura | ob vseh katoliških modrijanih živi plodno življenje | B |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
| Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |