Šele tu, v Mačkovljah, ob kamnitem vaškem vodnjaku, kjer dotlej še nikdar nisem bil, sem prvič začutil, da sem pravzaprav le nekje doma in da se le lahko z nečim poistovetim. To doživetje bi lahko danes, ko je v zraku naravna katastrofa in zmagujejo nad našimi dušami ekologi, povezal z vrnitvijo k naravi, s tisto globoko spremembo v naši zavesti, ki ji še najbolj ustreza reklo: kultura je natura. V tem je vsekakor nekaj resnice, vendar še zdaleč ne vsa.