konju (201-300)

takrat zdelali.« »Videl sem, ko so te gnali na	konju,	« je pripomnil Kobal. Munih je nekaj trenutkov	A
vendar dokaj odločnejši kot oni v družbi. Na	konju	si je upal priti skozi kmete in si zaslužiti	A
neposredno. »Kdo govori o gospodu Jakobu Antonu pa o	konju	in stavi?Da je v Solkanu šest tisoč Tolmincev	A
minut kasneje je že gnal s Formentinijem na	konju	po solkanski cesti.V cerkvi pri svetem Antonu	A
govorim,« je odvrnil Radetič in segal z nogo	konju	v streme. Brez povelja so povesili ljudje puške	A
se je podil na vso moč jezdec na neosedlanem	konju.	Nosil je kmetom poročilo, da je udarila odločilna	A
»Dolgo si spal! Prijezdil si na temle	konju,	toda že v sedlu si spal in vsak trenutek sem	A
da mi Piškotova bržanka tako preseda kakor	konju	gnojnica, v kateri leži.Po meni od same žeje	A
da bi se napravil prostor velikemu gospodu in	konju	njegovemu.Zagledavši deželnih stanov souda,	A
čarobnosti lahkega brezskrbnega življenja. Na belem	konju	je bil prijezdaril, a v strmenje svojim tovarišem	A
je izvlekel svoj meč in takoj zasadil ostroge	konju	v trebuh, da se je spel.Ali Jurij Ljudevit mu	A
poludne je bil prijezdil v mesto vojak, sedeč na	konju	v srebrni opravi, katero pa je bil prah debelo	A
trdo zemljo. Zaklel je ter bil takoj zopet na	konju.	Po kletvici pa sem ga spoznal in spoznal sem	A
glavar mesto, krasno oblečen in na ognjevitem	konju	sedeč.Okoli njega je bilo plemstvo dežele.	A
spretnost. Iz mesta je bil prijezdil na neosedlanem	konju	ter ga sukal in z ostrogami mučil, da je žival	A
Simonović še večjega čarobnika: podil se je na	konju	stoječ (kakor umetni jezdeci današnjega časa	A
Engelbreht in vicedom Friderik grof Attems, oba na	konju;	13. nadvojvoda Viljem, na konju, in okoli njega	A
Attems, oba na konju; 13. nadvojvoda Viljem, na	konju,	in okoli njega njegovi trabanti; 14. nadvojvode	A
Lamberg, z golim mečem v roki; 17. cesar sam na	konju	s svojimi trabanti; 18. papežev nuncij; 19.	A
slugam, hipoma posedli. Leopoldu pa je obsedel na	konju,	voščil svojemu stricu prijetno zabavo, potem	A
augustissime imperator!« potem pa je zabodel ostroge	konju	v trebuh, a se je visoko vzpel, zavihtel široko	A
četudi je lahko opazil, kako je gospodu na	konju	kri zaihtela v belo lice. »Ha, ha, smo	A
Janeza Vajkarda, ki je s potnim obrazom tičal na	konju,	da se je bilo bati, da hoče sedaj in sedaj omedleti	A
drugo ni vredno, da bi se pobasalo turškemu	konju	pod kopito!A vaju naj krščanski Bog živi!«	A
v roki in z zeleno vejo odganjal osedlanemu	konju	muhe, ki so mu sedale po velikem trebuhu. »Ovsa	A
ji pač tako mudi! Prav po generalsko sedi na	konju!	Ni napačna taka ženska!«	A
svetlem vratu in spregovorila nekaj nemških besed	konju	svojemu v hvalo. Potem šele je dvignila ošabni	A
vpraša grofica mrzlo. Pričela je z uzdo nagajati	konju,	da je prišel v ogenj ter plesal s krasno jahačico	A
bolj zmeden, ničesar ne odgovori, obrne se h	konju.	»Ehá!	A
Prestopi se, koščenjak!« In ko se	konju	ni hotelo prestopiti, pograbi z obema rokama	A
pravico samo.« Z bičem zadene stegno svojemu	konju;	le-ta se spusti takoj v lahen tek.Zapustila	A
molčite vendar!« vzdihne Bogomir, sedeč na svojem	konju.	Le-ta se sprva niti premakniti ni hotel.	A
ne, kako se je nekolikokrat ozrla po njem in	konju	njegovem ter le stežka zadrževala smeh, ki ji	A
kontesa Lina naproti. Če je bila poprej na	konju	videti ponosna in nekako nedosegljiva, videla	A
prikazal se je namreč ravno tedaj človek, na	konju	sedeč.Počasi je prijezdaril iz smrekovega gozda	A
je takoj dvignil bič ter udaril z vso silo po	konju.	Živinče, nepričakovano udarjeno, vzpelo se je	A
si videla, kako je bil umazan?« »In na kakem	konju	je sedel!« »In kako je gledal, ko je	A
da je skozi vežo prijezdaril na suhorebrnem	konju	v družinsko sobo ter prestrašil pri južini sedeče	A
pri ženski navada; omedlela je, in na svojem	konju	sem jo prinesel na Otok.Med potom pa me je hudobni	A
ker ne gledam rad človeka, če sedi na španskem	konju,	če mu dro be prste ali noge v stiskalnici ali	A
po poti znancev in kameradov, ki so ‒ ta na	konju,	oni peš ‒ hiteli proti Vojna kasa pri Dachauu	A
sem z največjim dopadenjem opazoval tovor na	konju	in šale sem bril z onim, ki je še vedno sedel	A
ko so me spoznala in ko so opazila, da je na	konju	za mano sedela mlada ženska, kar v naših krajih	A
pohujševala, če je sedela ženska tik moškega na	konju.	Taka sedla so bila, kakor sem izvedel pozneje	A
in ki je tudi sedel na lepem in dobro rejenem	konju.	Čudna prikazen za te kraje in za nižje ljudstvo	A
le pravično, da ni en sam tičal celo pot na	konju.	Hodili smo naprej po dolini in voda je močno	A
vsakem tem oglu je stražil jezdec, sedeč na	konju,	ter imel pred sabo počez na sedlu gol meč.	A
zameril rad. Pametni človek naj zmerom ve, zakaj	konju	obrzda gobec. »Pa tudi to je, da se grajski	A
je velel hlapcu, ki je stal ob pohabljenem	konju,	»ti pa pridi s svojo kleko lepo za nami, kakor	A
»Nič, nič,« je Hotimir dejal. »Meniva se o	konju,	kako mu je.« Hlapec ga je hvaležno pogledal	A
dolini, kako je Ditrik dirjal na najboljšem	konju.	Brat bi utegnil biti res v nevarnosti.	A
bi mi prešlo vse, preden bi se gobec spenil	konju!	« »Ali bi se upal na pot?«	A
dosti, zmerom je na potu, kakor sveti Jurij na	konju!	« Hartvik je bil res ves nemiren.	A
pritekel sinček: »Oče, oče! Biriči nesó Živko, na	konju	jo nesó!« »Kje?	A
pretečem molku. Pred njimi se je na iskrem	konju	pozibaval skoraj gol Oger z rdečezeleno zastavico	A
stopil prav blizu nje, ji vzel vejo in jo zapičil	konju	za komat. »Zdaj pa sedi tjàle na mah«, se je	A
za njo in je niso spustile, ko je stopila h	konju,	da bi séla nanj.Brž je pristopil in ji pomagal	A
Mirenčan. Tu je gospod Ambrož razjahal, a h	konju	je že stopil Kopič. »Kaj si me res dohajal?	A
spustil v novo tajbo; »vzeli so jo, kaj vem, na	konju	so jo odnesli.« »Kdo?« je pater silil, čeprav	A
šla čez Stranje in Žubino, gospod Ambrož na	konju.	Kopič peš, pa vendar je prehajal kónjika, tako	A
In pusto nam ne bo, meh vina je na zadnjem	konju,	prav veseli bomo prišli v mesto.« »Kdor se v	A
daleč in pompljala navzdol. Trlep je stal ob	konju	in se otresal matere in Maruše, ki sta ga prosili	A
polju, saj jih kakor jastreb v gnezdo grajski na	konju	odnašajo v grad.Tahi je Iliji Gregoriču, našemu	A
ji tudi glava umiri.« Pater se je uredil na	konju,	Janez mu je v roko dal uzdo in ga pogledal,	A
samo oči, nič več ni govoril. Če ne bi bil na	konju,	ki je pametno kopitil svojo pot, bi se bil zgubil	A
iz Karlovca tjakaj v laško deželo. Še spi na	konju,	kadar najbolj dirja.« Tako je pripovedoval drug	A
že od daleč zagledal tem laže, ker je bil na	konju,	sam vzvišen nad drugo ljudstvo. Ko pa jezdec	A
Tonček pak je sedel že davno zopet na svojem	konju,	kamižolo je imel zopet zganjeno kot prej pod	A
kakor prej in, ko je udaril po najbolj lenem	konju,	da bi odjahal na zgornji konec mesta, kjer je	A
pismo in pol ure kasneje je Poljak na brzem	konju	jahal po cesti proti Ljubljani. OD TOD NAPREJ	A
večkrat zavihtel, da bi udaril po lepem, rejenem	konju.	Toda če ga je zdaj in zdaj res udaril, bil je	A
Hi!« rekel je voznik in rahlo udaril ‒ ne po	konju,	ampak po komatu. Gospod se domisli, da je voznik	A
časa; »ali jezdarite?« »Še nikoli nisem bil na	konju,	« odgovori potnik. »No, na suhem se ni še nihče	A
do Slemenic. Srečno!« Rekši, udari Vencelj po	konju	in voz zdrdra po stranskem potu.Gospod Kvas	A
večerni hlad. Zamišljen je sedel mladenič na	konju;	niti zeleni travniki in zapuščena rjava strnišča	A
je Lovretu deklica imenovala desetega brata,	konju	pred gobcem in mladenič je imel časa dovolj	A
Pri zadnji besedi zopet loputne z gorjačo po	konju.	Kvas ni vedel, ali bi se smejal ali jezil nad	A
več v pšenico hodila, kako je »štatljivemu«	konju	navado odpravil itd. ‒ nič drugega ni revež	A
Ali sem vam že pravil, kako sem Bučarjevemu	konju	poštatljivost odpravil?« »Nikoli nisi še pravil	A
preprostih priljubljenih mu ljudi in je odpotoval na	konju;	Štefe ga je spremljal, peš vštric njega hodé	A
pota navzgor. Bila sta dva popotnika, eden na	konju,	drugi peš.Konj je gazil sneg v celo in spehan	A
oni, »saj sem vam že dejal, da nisem vajen na	konju	sedeti, bolj brez skrbi stopam z lastnimi nogami	A
nogami. Sneg je tudi čedalje večji; ko bi oba na	konju	sedela, ne bo mogel gaziti in še v kake zamete	A
več možmi na sredi pota. Dva sta bila še na	konju,	eden pak je bil že s sedla padel in se je samo	A
Poglej, kako srdito okoli sebe gleda in sedi na	konju,	kakor bi se vraga ne bal,« pravi usnjar Triplje	A
izpusti stari vojak služabnico, gre k drugemu	konju,	zajaha in izgine v mraku. Jokaje si je služabnica	A
prišla uboga jetnica. Prvi je imel pred seboj na	konju	nesvestno deklico; bil je Ciriani. VII Meščanje	A
nikakor ni mogel biti vesel; zamišljen je sedel na	konju,	in ker nekaj potov ni odgovarjal Simonu, obmolknil	A
Kmalu potem je odjahal tuji vitez na brzem	konju	po strmem klancu z grada v dol in zginil med	A
bil njegov gospodar Anton Samorod in oni, na	konju	obsedeli, Samorodov brat, duhovnik, župnik pri	A
dolgemu bratu, ki je počasi korakal proti njemu in	konju	nazaj.Zdaj se Samorod obrne, postoji in vidi	A
Gospod je bil samo župnik, ki je počasi na	konju	prihajal. »Tega vprašaj, on natanko ve vse,	A
Ima še nekaj vesti.« Ko na dvorišču že na	konju	sedi, obrne se zopet, pregleda celo vrsto oken	A
travo, če okrog nje lepo pozvanja. Saj tudi	konju,	ki noče piti, požvižgaš, pa potlej poln škaf	A
ujetega španskega kraljeviča na rep razdivjanemu	konju,	katerega so zapodili po okrvavljenem bojišču	A
tisoče konj, tesno drug ob drugem. In na vsakem	konju	močan in zdrav fant, v čeladi in oklepu.Pa poženejo	A
posvetili. In že več sto let sveti Martin na	konju	sedi in z ostro nabrušenim mečem tistim, ki	A
žaltavo maslo, če tega ni.« Rekši, udari Anton po	konju.	Ljudje, ki so po cesti živino gnali ali prazni	A
zdaj po tej strani peš, on na oni strani na	konju,	zdaj zopet jaz po oni in on po tej.Nazadnje	A
ni bilo koca na meni niti dragega plašča na	konju.	Drugo pa je bilo še vse, in to me je tolažilo	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani