konju (101-200)

bi ti videl, prijatelj, svojega sina na tem	konju	sedeti!Kakor kakšen vojvoda, takšen vojščak	A
dajati odgovore. Vpraša te: »Zakaj se reče	konju	konj?Povej, atek!«	A
Odgovorim namesto tebe jaz, ki sem bolj vajen: »	Konju	se zato reče konj, ker nima rogov.Če bi imel	A
55.916 je imela, na pokrovu pa sv. Jurija na	konju,	s sulico in zmajem. Upanja, da jo še kdaj vidim	A
številka 55.916, na pokrovu je imela sv. Jurija na	konju,	s sulico in zmajem.Tat je čisto neznan; toda	A
Remontoarka št. 55.916, s sv. Jurijem na pokrovu, na	konju,	s sulico in z zmajem.‒ Ali moj svet je: iščite	A
mi osupel da uro v tresočo roko. Sv. Jurij na	konju	s sulico in z zmajem! Odprem pokrov: št. 55	A
Ali je mogoče! St. 55.916 ... Sv. Jurij na	konju	s sulico in z zmajem ...Res je!	A
. / stran 163 . / boko priklonil. Ukazal je	konju	kvišku in ga zapodil skoz izhod. Predstava je	A
v razvedrilo in dragocen pouk. Tako o svojem	konju,	ki sam turški sultan nima lepšega in ga je bil	A
svojemu trnjevemu »cvingerju«, na kolikšnem	konju	bi bili sedaj na tejle razstavi, strmel bi svet	A
vsak hip ‒ lahko tudi rečeš: vsak mah ‒ pripeti	konju,	da se spodrsne in pade in se potem naokoli zbere	A
repertoarja. Kar se pa tiče reportaže o spodrslem	konju,	bi se dala s spretno režijo še poživiti in izpopolniti	A
oboje šteje za preizkušeno prvo pomoč, kadar	konju	spodrkne.In še bi se ločili onemogli poizkusi	A
policaja, naj nikar ne zapisuje voznika, rajši naj	konju	pomaga na noge: konj in voznik da sta takisto	A
Voznik bi s svojega sedeža potegnil koc in ga	konju	pogrinjal pod noge, da mu ne bi drselo.Pri tem	A
ne!« sem jih posvaril. »Digo (tako je bilo	konju	ime) nas ima rad.Nič nam ne naredi,« so se izgovarja	A
bolelo. Kadar koli se je gospodar približal	konju,	da ga okomata, je uboga krotka živalca planila	A
Mahnil jo je kar k poveljniku, ki je sedel na	konju,	in se mu ponudil.Poveljnik si ogleda postavnega	A
Hvali Gospoda, ker On je dober. ‒ Odnesi me na	konju	v votlino!« Zvečer je bilo na gradu gostovanje	A
roke so govorile. Matic je napeljal vajeti po	konju	na voz in hotel na kozla. »Zad sedi in Micka	A
in začela molsti. Ko je France opravil pri	konju,	je trdo iztrkal krtačo, jo obesil na žebelj	A
izpregovoril ukazujoče: »Zanaprej nimaš pri	konju	nič opravka.Da veš!«	A
pristavila stolčka k Rumenki. Naslonila se je pri	konju	ob paž. »Takole se človeka naveličajo, ko je	A
kriknilo nekaj žensk; vojak pa, ki je bil na	konju,	je kričal nerazumljive besede in jezdil dalje	A
risovo kožo, pogrnila z njo hrbet bratovemu	konju	in stopila na okope, ko je Iztok odhajal. Z	A
ganilo na njem. Kakor prirasel je tičal na	konju,	samo dolgi kodri so pluli v zraku in risovo	A
Torej naprej! Objel je	konju	vrat, mu pritisnil lice prav k ušesu in mu obljubil	A
pastirsko pesem. Vajeti je pustil, da so visele	konju	na vratu.Kakor bi se ne menil za ves svet, tako	A
ljudi, pijanih od zmage. Tedaj pridrvi na	konju	med starce Svarun.Namrgodeno čelo, kakor jeznega	A
babo, ki je vlačuga, da je Tunjuš še svojemu	konju	ne priveže za rep.Njemu se samo reče: cesar	A
priplazi do živali, ko se nenadoma na nekem	konju	zgane dolga, črna senca. »Oj volkodlak!	A
»Oj volkodlak! Hun sedi na	konju!	Kako do njega?«	A
z milim glasom kot obupana deklica. Senca na	konju	se je zganila. Iztok je zaihtel glasneje.	A
Radovan ga je slišal in se jezen okrenil na	konju.	»Suni barbara, suni ga, le suni!	A
razumel, kaj se je godilo. Prešerno je sedèl na	konju	in se oziral po služabnikih.Iztok je razjahal	A
določil za tistega, ki ga ustreli na bežečem	konju,	službo med palatinci in visoko odliko. Lokostrelci	A
jo je sešila Ljubinica, in stal je ob črnem	konju	sredi arene svobodni sin, lep in postaven, da	A
pretili. A tedaj se je Iztok v hipu okrenil na	konju	‒ bil je že blizu mete ‒ puščica je švistnila	A
Vrh nasipa je že stal Tunjuš v stremenih na	konju,	kateremu so se tresle trde, suhe mišice na nogàh	A
Zavratnih napadalcev se ni plašil. Zaupal je	konju,	še bolj pa svojemu meču. Ko se je dodobra zmračilo	A
do magistra péditum najhitrejšega tekača na	konju	s pozivom, naj se Iztok takoj oglasi na domu	A
jahač. Epafrodit je naročil, naj ne prizanaša	konju,	naj predirja kampos, gre od vojašnice do vojašnice	A
ga zmendrajo in uduše. Zabodel je ostroge	konju	v boke, plemenita žival je bolestno zarezgetala	A
bogove za tako ježo! Nisi še sedel na boljšem	konju!	« »Hvala tebi za tako pasjo ježo!	A
Radovana! Hitro je jezdil, glava mu je visela	konju	na vratu, vsa žalostna in dremotna.Mižal je	A
razoglavi posadki; noben Sloven ni bil več na	konju,	edini Iztok je še sedel v sedlu.Meč je prestrigel	A
šli iz trdnjave. Sedaj so bingljale prazne ob	konju	in zato je godec prepeval in pozabljal, da je	A
zrak pod mečem kriknil je, da so oškropile pene	konju	grivo: »Kozlič ubije Volka z jezikom!«In že	A
on pa je izginil ‒ kragulj, ropar, jezdeč na	konju	in na tisoč besih.O Morana!« Rado je bledel	A
zaključeno, se pojavi med njimi na suhem hunskem	konju,	kakor so jih nekaj ugrabili v bitki, star Hun	A
ozrl. Zamahnil je s plunko po zraku, se sklonil	konju	na vrat in pognal v skok po dolini. »Oj ukane	A
»Jaz preplavam! Ne sam, na	konju!	Če konj sredi reke omaga, drugo polovico preplavam	A
občutila lakoto in slabost. Razjahala je, snela	konju	brzdo iz gobca in sedla v travo.Oddrgnila je	A
zajelo zopet iz čaše upanja. Ozrla se je po	konju.	Blizu nje se je mirno pasel.	A
Morda je blizu gradišča? Sedela je na	konju,	ki je nemirno grebel z nogo in prosil: »Poženi	A
pograbila, kar je mogla, nato pa bežala naglo h	konju	nazaj.Hitro je bila v sedlu.	A
dovolim, da obesiš meh vina na sedlo mojemu	konju!	« Takoj sta privlekla dva Huna rejen meh in ga	A
privezala na Radovanovega konja. Godec je legel ob	konju	v travo in težko čakal zarje.S prvim svitom	A
mednje knez ali sam obrski kakan. Celo njegovemu	konju	so dali snop še neomlačenega ječmena.Ko se je	A
gozdih za Toper. Sam sem pred njimi dirjal na	konju	v Toper iskat Spiridiona. ‚Kako?’ sem nagovoril	A
tem trenutku za življenje. Hipoma je izpustil	konju	brzde, sredi najgorjega boja je segla levica	A
Viktor je stal polopravljen pri velikem lesenem	konju	in mu čupal grivo iz repa. »Kaj pa delaš	A
budit Viktorja, ki se je že gugal na lesenem	konju	in ga vlekel za okuzmano grivo. Viktor	A
opraviva še danes.« Smrekar je vesel udaril po	konju,	ki je zbežal, da je zanašalo zadnji konec voza	A
Spotoma bom kaj malega pojedla, in bom na	konju.	Naporen dan bo, kot vidiš, ampak dober.	A
srečen, ko je lahko jahal domov, pa še na takem	konju?	« Zamislil se je.	A
h kapeli, ko je po cesti pridirjal na svojem	konju	Žak, ki je bil dopoldne odjezdil v Razbor, kjer	A
se ne bom vrnil domov, preden ne bom spet na	konju,	« je dejal Gradnik, si obrisal potno čelo ter	A
v to prašno, umazano ulico vitez na visokem	konju,	v srebrni obleki, z dolgim nojevim peresom na	A
Lenart z njimi, kakor da bi jezdil na zlatem	konju	proti nebu. ”Kjer je nakopičenega toliko	A
Matjaž, ki jezdi po deželi na visokem svojem	konju,	trosi med siromake svetle cekine, hrani lačne	A
Pojdi!« Kmet je pogledal mrko in je švrknil po	konju.	»Tako.	A
je opotekel proti jarku. Kmet je švrknil po	konju,	vzdignil se je prah. Jernej je gledal	A
zdi, da ne pride na zlatem, temveč na črnem	konju.	Kadar napoči tista grenka ura, ne daj, o Bog	A
Bog ti bodi vsaj toliko milosten kakor slepemu	konju	- dodéli ti ovsa na stare dni!“ Še nižje	A
”Franca, Franca! Zdaj smo na	konju!	Zdaj je vse dobro.	A
Strašno!	Konju	se je spodrsnilo na cesti, drog se mu je zabodel	A
kakor Tizianu; jezdil je v beli halji na belem	konju	kakor Rafael, pred njim in za njim so jezdili	A
mi je zazdelo, da jaham na ogromnem zelenem	konju	naravnost proti sijajnemu soncu.Nadvse sladka	A
ker je star in se mu ne mudi nikamor. Tudi	konju	se ne mudi; globoko je povesil glavo in čaka	A
Ob tistem času je jezdil skozi gozd na belem	konju	mladi godec s svojo nevesto; na belem konju	A
konju mladi godec s svojo nevesto; na belem	konju	je jezdil in držal joje v naročju, svojo mlado	A
slišal; jezdil bo mimo kralj Matjaž na belem	konju,	on pa ga ne bo videl.Še obleka njegova je okamenela	A
dremali, kadar pojezdi mimo kralj Matjaž na belem	konju?	Velika je bila vaša hrabrost, še večja je vaša	A
prišla od daleč. Lomila je kruh in ga dajala	konju.	Njene debele ustnice so se smehljale, iz oči	A
nametan, župnik pa je jahal na žrdi kakor na	konju;	gologlav je bil in golorok.Takega pohujšanja	A
vsako posamezno rebro kakor pri sestradanem	konju.	Uprl sem se z dlanmi na blazino ter se pomikal	A
ki se bijejo z nevernikom v odprtem boju na	konju.	Ej, jaz pojdem med junake!	A
klestil, in kri je tekla, da sem se moral prijeti	konju	za rep, da me ni izpodneslo.« »O, sveti božji	A
ujetniki. Vid prične nemiren stopicati ob	konju,	zavihti se v sedlo in švigne naprej, prehitevši	A
vojska, ki prihrumi v Pobrežje. Dvigne se, hoče h	konju,	v sedlo, a moči mu popuščajo, truden se spusti	A
graničar s Turčinom, še se poskusim z njim, na	konju	ali peš, kakor ukažete, gospod.« »Zvesti moj	A
gubernator, paša iz Hlevne, z najboljšimi četami na	konju	in peš.He, osemkratna premoč, osem srpov na	A
nasekan, ta. Pa Krištof, ej, pomeril bi se že na	konju	z marsikom.Škoda bi bilo dečkov, da bi skoprneli	A
namrši čelo, nagne se naprej: »Fej, volkodlak!«	Konju	stisne vajeti, požene se pred krdelom.Toda le	A
zasede vrzeli, naj suva, bije, strelja! In vi na	konju,	pripravite karabinke, pilite, palite!« Na Vrletaču	A
zmago, brez upa na rešitev ... Konj se spenja h	konju,	grize, bije, a levi trgajo, vroči rijejo v vrtinec	A
potrpežljivostjo zapamtil slednji Lukov rek o	konju	in konjih sploh.Te svoje poizvedbe je pričenjal	A
ko ga je zdajci dotekel jezdec na spenjenem	konju	in razjahal.Štefan se je ozrl.	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani