nova beseda iz Slovenije
Nikjer niso videli ljudi, očitno so se razbežali; | konec | koncev so prispeli na prizorišče po pravkar | A |
Tako nekako si je predstavljal apokaliptični | konec | sveta...Počepnil je poleg zdravnika, toda ta se | A |
krste še opere, a to bo postoril jutri, pa bo | konec. | Pozabil bo na vse skupaj. | A |
marihuane, po kratkem premisleku dozo povečal - | konec | koncev je pravkar preživel letalski napad - | A |
kadarkoli sva pomoč potrebovala? Kaj se nisi, | konec | koncev, oženil s Slovenko?«Bila je resnično | A |
mu je gomazelo. Bo že prišel zadnji udarec, | konec? | Želel se je predati, vendar si ni upal vstati | A |
naj si pošlje kroglo, da bo zagotovo in v hipu | konec, | ko se mu je v misli nasilno prebila materina | A |
Marko mu ga je vrnil. | Konec | koncev je šlo le za to - za bistvo vojaščine | A |
bila v tistem trenutku vse skupaj le igra - | konec | koncev sta pretentala častnika...Nastopilo je | A |
spremljata od rojstva do konca - smrti. Je smrt | konec, | ali je smrt morebiti začetek?Nekdo je zastokal | A |
Oče je spet potegnil. »Priveži se, ni še | konec. | Povsod jih je dovolj in lahko prek radia javijo | A |
predali, da so častniki položili orožje, da je | konec... | Polkovnik, ki je malo prej brezkompromisno ukazoval | A |
obnašanju so sklepali, da podatke obupno rabijo, | konec | koncev pa so bili njihovi rešitelji.Beseda iz | A |
njeno hišo, a ni vedela, kako bo reagiral - | konec | koncev se je pravkar vrnil iz bojev in kdo ve | A |
ga ogledovali kot vaškega norčka; na sebi je | konec | koncev imel civilno obleko, ki je, kakršnakoli | A |
zaprtimi očmi se mu je boleče zabliskalo. To je | konec, | je pomislil, to je smrt!Slišal je, kako se hrumenje | A |
Toliko da so jih videli. V sebi se je nasmehnil; | konec | koncev je Slovenec in v teh dneh je prav vsak | A |
mogli. Po krajšem zaslišanju so ju odvedli na | konec | kolone, kjer naj bi bila za zaščito; menda ja | A |
kuhinje; mislil je, da krčev ne bo in ne bo | konec. | Ko je nazadnje vse izbljuval, tudi žolč menda | A |
zatrli nadvse žaljivo in vehementno - vojne je | konec, | spet bo potrebno delati!Torej se pogovarjajmo | A |
gospodar že zida, a ni še dodelana. Samo en | konec, | kjer je stanovališče, je popolnoma obzidan; | A |
»Res ne morem,« reče Juri in prime za drugi | konec. | »Stoj, fant!« pravi zdaj oni na glas. | A |
tako pobožen, si misli in čaka, kdaj bo molitve | konec. | Zdavnaj je že odzvonilo, a rejeni klobučar še | A |
samo za denar. Povej, koliko potrebuješ, da bo | konec | norosti!« »Oho, le počasi!« ga ustavlja Premec | A |
in prosteje je dihal v upanju, da je za zdaj | konec; | pozneje se bo pa že kako napravilo.Obiskoval | A |
in gospodarji resno voljo, bi bilo tega kmalu | konec. | « »To mora biti, oče, pa mora biti!« se brani | A |
vroče,« odgovori ponosno Rozalka, in to je bil | konec | govorjenja.Molčé je stopala družba proti domu | A |
je vmes, sije dejal. Kamor jaz stopim, tam je | konec | miru in veselja.Starše sem zakopal v žalost | A |
vzela Štefana, da bi bilo vendar enkrat vsega | konec. | A če je dalje časa na to mislil, mu tudi ni bilo | A |
stara, in vsakega žalovanja mora biti enkrat | konec. | Kar je, to je in se ne da predrugačiti; zato | A |
sebi ni posebno zabaven, toliko prijetnejši je | konec | njegov, ki se praznuje v katerikoli krčmi.Hoja | A |
pa strel ne zadene, potlej pa puško za tanki | konec | prijeti in udariti ali pa na drevo!« »Jaz sem | A |
vprašati, kar prinesi ga!« A vsaka reč ima svoj | konec. | Polagoma se je razhajala družba, in le malo se | A |
nikoli dobra,« modruje Miha. »Čim prej je je | konec, | tem bolje.Z muziko se pa prežene kakor molji | A |
svoj čas. Bog ve, kako kmalu bo fantovanja | konec! | Kaj, Rozalka? | A |
miru. Oh, to so križi, in sam Bog ve, kdaj bo | konec! | « »Sam Bog ve,« je zdihnila sestra. | A |
gledal nekaj časa, se obrnil proč in dejal tiho: » | Konec. | «Oče se je prijel za glavo in šel, ker je vedel | A |
videza; kakor se pokaže zmota, je preiskave | konec. | »Jaz prisežem za Toneta, da je nedolžen,« je | A |
Jerica jo je sežgala v znamenje, da je zdaj | konec | prejšnjega življenja.Saj drugim ljudem človek | A |
prepir treba dveh; če umolkne eden, je prepira | konec. | »Oh, ljuba Mana,« je tarnala Jerica, »ti ne | A |
»Seveda. | Konec | jeseni zadremlje vsa zemlja.Drevje odvrže listje | A |
tam utonil. Če bi sto vrvi vkup zvezali in na | konec | navezali mlinski kamen, pa ne pride do dna. | A |
vsega sveta njegova krivda. Da bi bilo le že | konec | teh težav!A čakajo ga najtežja, najnevarnejša | A |
vzdignil Jerico na roko in jo nesel v drugi | konec | hiše, od koder se je že slišal tete Mane glas | A |
dekleta. . / . / stran 198 . / »Mana, ne bo še | konec | sveta; le poglej jih!« je dejal Bric. »Koliko | A |
saj poslušam že celo uro in čakam, kdaj bo | konec; | ampak nekaj me jezi.Vi ste se tudi tepli v mojih | A |
grobov Gašperja in njegove žene tja na drugi | konec, | kjer je samela zapuščena gomila polomljenega | A |
človeku je bilo tako lahko pri srcu. Zdaj je pa | konec. | Verjemi mi, da mi je že prišlo na misel, da bi | A |
Jerici so se zbudili spet pomisleki zoper ta | konec; | vročina jo je spreletala, in zazdelo se ji je | A |
Pa kaj hočem! Menda bo vendar kmalu | konec | te muke.« »Ah, še nekaj, gospod praktikant! | A |
bravcem? Sestaviti je bilo treba samo uvod in | konec. | Tam se opozori na literarno sušo sedanjih časov | A |
lahek popravek. . / . / stran 136 . / In zdaj | konec. | V svoji nepristranosti smo navedli najlepše odstavke | A |
so ji blodile po trudni glavi. Oh, kakšen bo | konec! | Ljubi Bog daj, da bi bila res le telesna, res | A |
je pa tudi prinesel,« je pripomnil Gostič, » | konec | leta svojih sto, dvesto goldinarjev čistih. | A |
če bi ga ne bile mučile druge misli. Zadnji | konec | njegovega naklepa je stal še vedno v gosti temini | A |
glasu ni bilo iz grla. Zdaj zdaj bo groza in | konec, | mu je šumelo po glavi. Tedaj pa se je vzdignila | A |
naočnike, ki so mu bili zlezli pri šivanju na | konec | nosa, in vprašal, kdo ji je to povedal. »Teta | A |
poslala Zefa; v enem tednu bo poroka, in potem bo | konec | vseh skrbi njemu in Cili, ker bosta oba dobro | A |
dejala Cila, razvezala vrv in vrgla Andreju | konec. | »Meni ni treba vrvi,« je bahal Andrej in stopal | A |
in drži dobro!« Nazadnje je dosegel Andrej | konec | vrvi.Previdno je plezal ob vrvi kvišku, in ko | A |
da jim je Urša kaj hvale dolžna. Zdaj je bil | konec | teh prijetnih predstav, konec strastne radosti | A |
dolžna. Zdaj je bil konec teh prijetnih predstav, | konec | strastne radosti.Urša je sovražila hinavsko | A |
je kriv. Če pa ni kriv nihče, naj se naredi | konec | obrekovanju in natolcevanju.« »In sestra se | A |
da bi vendar že šlo vse v šibre, da bi bilo | konec | šopirne bahatosti in brezvestne potrate in otročje | A |
je . / . / stran 7 . / leto pozneje storila | konec | smrt, se je morala ločiti za vselej od svojega | A |
grofa Urha!« je dejal oblastno, postavil kupico | konec | mize in pogledal postrani Viljema, ki je mirno | A |
Vitovec s peterimi konjiki in vstaje je bilo | konec. | Dva moža sta ostala za posadko in pričelo se | A |
preganjal in pokončeval, kjerkoli sem ga dobil.« | Konec | govorjenja pa je bil ta, da se je Cahej ‒ storimo | A |
brezplačno, kajti njegovemu kraljevanju preti | konec. | Zatorej odrinemo vsi jutri dopoldne; za osebno | A |
in pravico proti sovražnikom svete cerkve. | Konec | govora pa je prebral pismo, v katerem izobčuje | A |
rojaka Prokopa nasvetu, zdaj bi bilo že vojske | konec. | Toda post factum sapimus, dragi Silvij.« | A |
proti grofu. . / . / stran 158 . / Kakor bi | konec | te borbe imel odločiti zmago ali poboj, je bitka | A |
veseli, ker so mislili, da bo zdaj za vselej | konec | tega prepira.Ali v tem so se motili; mati so | A |
Nihče učen iz nebes ne pade.« Z božjo pomočjo je | konec | prvega pol leta že prav dobro ločil b od d in | A |
leto za letom. Ko mine deset let, bilo je | konec | desetletne poskušnje in od zdaj se je plača | A |
epskovskega bolela. Da bi te znanstvene pravde enkrat | konec | bilo in se zopet ljubi mir vrnil med srdite | A |
ga boli, ko pomisli, da pravde in anarhije še | konec | ne bo. Njegov hlapec Boštjan, ki je bil vedno | A |
en keber manj ali več, koliko ljudi je zraven | konec | vzelo! Vaš keber, to je najmanjša stvarca.« | A |
E, kopriva ne pozebe! Tako hitro me še ne bo | konec. | « »Na, tu imaš za svoj strah,« pravi gospodar | A |
vedno bolj narašča in vsi teko kriče v dolenji | konec. | Na ta krik privro ljudje iz vseh hiš na ulice | A |
prinesel ta dan. Lovskemu razgrajanju je bilo | konec. | Ko se je za drugo nedeljo napovedala znana lovska | A |
znamenja. Čerin se brani vina, skoro bo sveta | konec. | Krčmar pride s pismom in ga nekako sumno pomoli | A |
je črepinja, ni lonec, kdor je mrtev, tega je | konec. | Ko bo moj sedež razd′jan, ti boš pod njim pokopan | A |
se mi od ginjenja ne zvrneš v cestni jarek. | Konec | Latermanovega drevoreda morava iti čez cesto | A |
zadelana z brstno, kakor smaragd zeleno ozimino, | konec | polja pa je stala velika, skoro trgu podobna | A |
to dolgo trpelo, moralo bi biti vseh mravelj | konec. | To je še njih sreča, da trpi to pitanje le nekoliko | A |
da nas Knjiga prirode ne prevari. Sedaj je | konec | vsake zmote, vsake sumnje.No, saj je pa tudi | A |
loviti, vzemi v eno roko prot, kateremu si na | konec | črva privezal, v drugo pa stisni precep in potem | A |
jih nerad pozabil, bila mi je velika mlaka | konec | vrta, ki tudi v najhujši suši ni usehnila.To | A |
zarijejo v grez in blato in prespe vso zimo, šele | konec | aprila se navadno prebude, mladiči pa malo poprej | A |
ponosen je bil na oba! Kmalu je bilo vsega | konec. | Izbruhnila je vojna in zahtevala oba. | A |
vzdihnil pismonoša. ‒ Nekaj korakov še, potem pa bo | konec | te nesrečne poti. V tem trenutku mu je veter | A |
njim in skrbel zanj. Ko je odšel, je bilo vsega | konec. | Dolgo je jokal za njim. | A |
‒Nesrečni nabori! Kdaj jih bo | konec? | ‒ je vzdihnila Mlakarca.Saj skoraj ni hiše, | A |
pokazati. Sedaj pa je bilo njihovega junaštva | konec. | Nemo so se ozirali na svoje pušeljce. | A |
‒Ah! ‒ je vzdihnil Srakov Janez. ‒ | Konec! | ‒ je zakucalo srce Potokarjevemu Cirilu. ‒Ka | A |
ne bodeva ločila za večno. Vojske bo kmalu | konec | in potem se vrnem. ‒Ah, vojska, vojska! ‒ je | A |
se žalostno spogledali. Prostosti je bilo | konec. | Hudo je bilo pri srcu zlasti Štefanu in Jaki | A |
potekali enolično. Vsak dan isti začetek in isti | konec. | Tudi med dnevom ni bilo posebnih sprememb. | A |
je upal, da mu ne bo treba iti na bojišče. | Konec | je bilo prijetnih sanj.Kako težko se bo ločil | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |