konec (201-300)

ve branite rablje, potem je lahko kar nocoj	konec	sveta.« »Ne govoriva več o tem,« je krotko rekla	A
»Saj so se včeraj že!« »In niti še ni	konec	aprila.« Tedaj se je kuhar obrnil, da bi odšel	A
večnih življenjskih prvin. Zdaj se je bližal	konec	predora, tako da se je njegovo razmišljanje	A
ribiči,« je veselo rekla, kakor da je ujela	konec	pretrgane niti. Prisrčno jo je poslušal, a zavedal	A
strašna kakor onečaščenje, oskrumba človeka.	Konec?	Konec zgodbe je sicer krut, a olajšanje je, sprostite	A
Konec?	Konec	zgodbe je sicer krut, a olajšanje je, sprostitev	A
včeraj si tam spodaj ob tisti vili obsojala	konec	diktatorja.Kaj me poslušaš?	A
na premcu. Saj je, kakor da je danes vojske	konec,	pa čeprav se je to zgodilo pred tremi leti.	A
goska, da bi si ob takšni lepoti mogla želeti	konec	revščine in zla.« Ustavil se je.	A
ena sama sila. A potem, ko je bilo revolucije	konec,	so se spet skrčili vase pred silo, ki so jo	A
ves čas nič zmenil zanjo. A zdaj je opazil	konec	majhnega čolna, ki je kukal izza pomola.Torej	A
Temnikarici je bilo vse pripravljeno za spopad in	konec,	čeprav se tega ni zavedala.In človek je resnično	A
Peter Majcen in zmajal z glavo, da bi odgnal	konec	strahotnega prizora. »Dovolj!	A
začutil, da se bliža najhujše in z najhujšim tudi	konec	zanj. - Kakor je prav... kakor je prav	A
je začutil, da nima več tal pod nogami. -	Konec	je! - se je oddahnil in zaprl oči. Objela ga	A
treščil in se odbil v še globljo praznino. -	Konec!	- je ponovil in se izgubil. In vendar	A
ponovil in se izgubil. In vendar še ni bil	konec.	Na belem melišču pod Robmi se je še enkrat zbudil	A
vedel, da tukaj ne bo napisal niti besede več. »	Konec	je!« je skrušeno zamrmral, ker je dobro poznal	A
In vojaki so jemali, kakor bi vedeli, da je	konec	pregrehe. In nad vsem tem se je zbirala	A
gospod župnik oznanil mašo zahvalnico »za srečen	konec	svetovnega klanja«. Ljudje so napolnili cerkev	A
Primojduš, jima bom že pokazal, saj še ni vseh dni	konec!	« je pribil Žef in zaloputnil vrata.Stopil je	A
strašno. Toda Rejcove njive noče in noče biti	konec.	Preskočil je že nešteto razorov med lehami in	A
pa je obdelavala predzadnjega. Kmalu bo vsega	konec,	sem pomislil.Še dva lista, še dva dni, in potem	A
krčevito prilepila. Čutila je bližajoči se	konec:	padla bo, preden bo dala iz sebe pisanega metulja	A
se na tako usmiljenje. In ko je bilo spovedi	konec,	mi je dal spovednik pokoro, in še kakšno.Zakaj	A
celo kaj malega bosta zaklela. In tako bo vsega	konec;	kvečjemu „gospod" Chriznich se bo usodil izraziti	A
od šampanjca. ----- O, pa saj to ni	konec.	Likof, to je samo praznik.	A
pričakujejo še večje epopeje. Ni na Tolminskem	konec	sveta, ni tam konec naše zemlje.Truden sem že	A
epopeje. Ni na Tolminskem konec sveta, ni tam	konec	naše zemlje.Truden sem že in vendar grem lahko	A
sklonil, pobral tram in ga zagnal skoraj na drugi	konec	vrta. Kovač ga je pogledal z začudenjem	A
postaral in je zares postal berač. »Vse ima svoj	konec,	tudi staro železo.Zanj bi bilo treba nove vojne	A
Če me ujamejo; naj. Bo vsaj	konec	vsega.Ampak, kadar sem na meji, grm se v vetru	A
skoraj mrzlo rekla: »Sicer pa ni še vseh dni	konec.	In Trsta tudi ne morejo odrezati ter ga v žepu	A
začela kar nenadoma govoriti: »Toda to še ni	konec.	Očka Orel je še mnogo pretrpel.	A
Šel je počasi in mislil: ‘Zdaj bo	konec.	’Toda ko je bil sredi dvorišča, so zakričali	A
nesel s sabo domov. Vedel sem, da je povesti	konec.	In ta konec je bil spet žalosten in meni nerazumljiv	A
Vedel sem, da je povesti konec. In ta	konec	je bil spet žalosten in meni nerazumljiv.	A
hotela dvigniti s tal. Naposled je bilo pesmi	konec.	Milica je spustila roke ob sebi, Venčku pa se	A
povedalo, da ne more več. - Vseh moči je enkrat	konec,	- sem zamrmral, a še tisti hip sem se spomnil	A
visokimi, kopastimi, sivo zelenimi vrbami. -	Konec!	... -mi je v brneči tišini udaril na uho moj	A
Ko sem stal ob grobu, sem mislil, da me bo	konec	... Še huje pa je bilo, ko sem se vrnil domov	A
omehčalo!« sem mu rekel in nato pogledal v gorenji	konec.	Tam so naši trije domači hribi: Kuk, Škrbina	A
novo steklenico ruma. - Prej ali slej bo vsega	konec.	- Res je.	A
mamo s to žalostno novico. - Ni še vseh dni	konec,	- je rekla mama in mi dala v naročje jokajočo	A
doživetje, da sem se naglo obesil na zadnji	konec	sore in se odpeljal čez Idrijco.Na drugem bregu	A
zaljubljen, da je smrtno zaljubljen, da ga bo	konec,	če ga Božena ne usliši. Amore!	A
poslušal,« je rekel Srečko in se obrnil. »Saj bo	konec	vesel!« je zaklicala za njim Jelica.»Vsak konec	A
konec vesel!« je zaklicala za njim Jelica. »Vsak	konec	pri pravljici je vesel.« »Potem me pa	A
kakor bi udrihal po kamnu, pa je palice takoj	konec.	« »To bomo spremenili,« je rekel graščak	A
tudi to se mu je zdelo premalo in je zato na	konec	jermenov dal privezati še svinčeno zrno.	A
pisan robec svoje stvari, ni zinil besede. »	Konec	revolucije,«se je zarežal potepuh.	A
Tako ne bo šlo, zdaj je te strahopetnosti	konec,	je trdo zaključil svoje premišljevanje in stopil	A
je razvil prav dostojen žepar, so rekli. Lep	konec	za takega prevratnika.Če bo iz vseh tako, se	A
ob njegovih straneh in trdo držala vsak svoj	konec	verige Petrovih vklenjenih rok.Caposquadra se	A
niti poslušal ni več, ker je bilo zgodbe že	konec.	To so bile navadne zaključne besede, ki jih je	A
tako sva trčila drug v drugega sredi ceste. -	Konec	je ž njim, je dejal. - S kom?	A
»Potrpite! Saj ni še vseh dni	konec!	« »Kaj?« vikne Dragarica in jezno zasuče	A
»Mi nobenega ne poznamo!« Bichi stopi na	konec	vrste, vsakemu posebej pomoli fotografijo pod	A
mirno in preprečljivo kakor prej: »Toda ni še	konec	trpljenja ... in borbe ...Italija je razpadla, Nemčija	A
in bridkostjo pogleda Staneta in zahlipa: »	Konec	je ...Star sem ...«	A
»Nančika! Ko bo vsega	konec	in bomo prišli domov -« »In Dragič	A
precej odločno: »In do takrat mora biti vsega	konec!	Takrat morava biti doma!«	A
v Drejca in reče bolj veselo: »Saj bo kmalu	konec:	Rusi so pred Berlinom, četrta armada se bliža	A
okna lonec z nageljnom in ga odnesel na drugi	konec	vasi, ga tam postavil na okno, vzel lonec s	A
vzel lonec s pelargonijo in jo odnesel v tretji	konec,	tam pa je pelargonijo zamenjal za drugo rožo	A
ko so se zaprla vrata za pobožnjakarjem. »	Konec!	« je zdaj že ves iz sebe zarjovel stražmojster	A
ki je v zanosu najbrž pozabil, da je pesmi že	konec,	je še enkrat gromovito zabobnel:	A
71 .. . \/ . / Zgodbe o Tantadruju je	konec.	Uvod je nemara brez potrebe, popolnoma brez potrebe	A
raztrgal privida moje zgodbe. Ko pa je bilo zgodbe	konec,	se mu nisem več upiral.Prepustil sem se mu.	A
cerkvi se je razlilo sonce in veselje. Bil je	konec!	Tak lep in slovesen konec!	A
Bil je konec! Tak lep in slovesen	konec!	Kobilčerja je zgrabilo tako slavnostno razpoloženje	A
Kar koli! Samo, da bi bilo prej	konec	tega napetega pričakovanja. Fantje so	A
Čarja. Pa se je nekaj zgodilo - in je bilo vsega	konec.	Šla je na Okroglo za kravjo deklo.	A
lepota se je izrodila do kraja. In zdaj je tudi	konec	Trohovega rodu.«In je res.	A
Obležala je nepremično in zaprla oči, češ zdaj je	konec	že tukaj.Toda sile so se vrnile.	A
pribije Hlipov Lojz. »Nekaj nas mora iti na drugi	konec	vasi, če ne se bo vas res prevrnila!«	A
trudnost ga je objela. - Oh, da bi bilo enkrat	konec.	Da bi me le enkrat obsodili, ubijejo naj me,	A
kakor jo je imenoval, od Petra, od Izidorja;	konec	je bilo viškanja in vsega hudega. To	A
ganljivim govorom: povedal jim je, da je zdaj	konec	njihovega brezskrbnega življenja, konec potepanja	A
zdaj konec njihovega brezskrbnega življenja,	konec	potepanja in smeha, toda da se ne smejo ustrašiti	A
sklenila, da bo opravila devetdnevnico za srečen	konec	nevarnosti, ki grozi njenemu Vencu.	A
preklete mrhe«, so drug za drugim stopili na	konec	voza, nagnili glavo, priprli levo oko in pogledali	A
stric in počasi spustil svoje orjaško telo na	konec	deske, ki je gledala iz skladovnice.Skladovnica	A
ob njegovih straneh in trdo držala vsak svoj	konec	verige Petrovih vklenjenih rok. Caposquadra	A
se je že pred štirimi dnevi napotil na drugi	konec	vasi k Trohovki, ki je že skoraj celo stoletje	A
Potop.	Konec	sveta. Stoli zaropotajo, in ko Pavel Vatovic	A
pri živem telesu. . / . / stran 83 . / To bo	konec	sveta.Sodni dan.	A
ustom, poprimeš z drugo roko, palec, kazalec,	konec	je z njo, z jezno kretnjo jo vržeš ob tla in	A
računi, brez kakršnegakoli ovinkarjenja, ko bo	konec	vse parazitske birokratske miselnosti brez pravice	A
ureditiurediti, črn oblak požira sonce, a dneva še ni	konec.	To je vrvež mojega mesta, reče, in vroči dan	A
oblak, reče. In najbolj vročega dne res ni	konec.	Zdaj se je naselil v ubogo, izmozgano, na vseh	A
obrnil in mirno odkorakal. Prizora bi bilo s tem	konec,	ko se ne bi zgrbljena guba na tleh začela sprevračati	A
brezdanjem naročju ihti nemirni popotnik. Zdaj je	konec,	reče, zdaj bom legel in umrl. Roke zlagoma	A
strani. Nebo preklano, razdrapano, reče, to je	konec	tega dne, reče, ko mu padejo tople kaplje dežja	A
Eremit.	Konec	prsta je zibelka besed.In ta Louis? piše neka	A
palcem na nogi in vsak večer oznanja začetek in	konec	svoje molitve.Poleti ga ob vesperah slišijo	A
šolanju in študiju in izletih v hribe na drugi	konec	dežele, ne vidi pravega življenjskega smisla	A
Nekdo reče: - . / . / stran 48 . / To je	konec.	Toda to še ni konec.	A
To je konec. Toda to še ni	konec.	To je začetek konca.	A
jih je preklinjati. Če bojo kužni kordoni, je	konec	s sejmi, je konec s tovorjenjem in zaslužki	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani