koncu (701-800)

Alena je poslušala in se nasmejala do solz. H	koncu	je nenadoma obmolknila, potem pa rekla:	A
ljubezen, in to taka ljubezen, ki ni samo na	koncu	jezika, ampak je napisana na žuljih roke in	A
je snežilo. Gašper je tipal po predrju, na	koncu	hleva se je pa spustil nizdol na celo.Zaprašil	A
pred njim, tam daleč na levi, v meglicah na	koncu	prostranega polja, razvlečeni greben zelenih	A
je strah, da se bo film kmalu končal, proti	koncu	se prizori prehitevajo, samo slike so še, samo	A
nemir, ki mu nisem vedela imena. Za plotom na	koncu	v dolžino raztegnjenega vrta sem razločila temno	A
postajala iz hipa v hip lepša in privlačnejša in na	koncu	si se vprašal, kako je mogoče, da lahko mlad	A
položaj. In zraven nje je sedel, čisto v kotu na	koncu	klopi, moj oče.Takoj sem opazila, da je tudi	A
od okna, me je skozi odprta vrata na drugem	koncu	sončni žarek zadel naravnost v oči. Mama je	A
med ustnicami in z dolgim kljunom pepela na	koncu,	tako strahotno mrščila, da se mi je zdelo, kakor	A
kamniti veži se je opotekal k vratom svoje sobe na	koncu	veže; sredi poti se je ustavil in se naslonil	A
hočejo imeti razčiščeno, čas pa teče, in na	koncu	koncev jih morda, vsaj ne vseh, niti ne bosta	A
učilnica s kladastimi omarami v obeh kotih na	koncu.	Tik za oknom sedeče učenke, na kupu, in v sredini	A
roki, se zastrmel v strop in z nogami tolkel po	koncu	postelje, dokler ni prišel do zanj sprejemljivega	A
se mene sploh ne tiče. Skozi redko zaveso na	koncu	zofe se zastrmim venkaj, v temne sence starih	A
je stal vodnjak na vitel, s črnim škafom na	koncu	zvite in na tramu ob strani obešene vrvi.Voda	A
vzpenjala; šele čisto . / . / stran 33 . / na	koncu	se z nje odcepila pot skozi gozd pa do našega	A
zmorem biti. Rodila sem se le nekaj mesecev po	koncu	prve svetovne vojne kot deveti otrok od garanja	A
malo ohcet. Gospod so bili zadovoljni in so na	koncu	blagoslovili vse. Onidve sta bili še nekaj dni	A
ki sta si prilaščala vso oblast v hiši in na	koncu	koncev tudi ves denar, tako da sva bili odrinjeni	A
dnevi sem stala na trolejbusni postaji na drugem	koncu	mesta.Trolejbusa dolgo ni bilo, in čez nekaj	A
vrvico. Z zguljenih širokih hlačnic so mu na	koncu	bingljale niti, in potem je imel na sebi enega	A
bi izvedeli tisti, ki govorijo z menoj. In na	koncu	koncev bi bilo tako, kakor da se sploh ni zgodilo	A
in silovito obenem, tako da se je vsak dan na	koncu	izčistil v usedlino nepozabnih ur in dragocene	A
Vedno hitreje. In na	koncu	se prelijejo drug v drugega. Takrat se mi zazdi	A
njihovih varuhov in lahkotnih ljubimcev. A na	koncu	vrb, tik pred trdo kamnito cesto, po kateri	A
stopnicah stekla v prvo nadstropje, kjer je bilo na	koncu	hodnika s tujskimi sobami šefovo stanovanje	A
malo časa imava in jaz sem zbit ko pes. Na	koncu	koncev si še vselej morala priznati, da si mi	A
izoblikovale na ustih, kakor milni mehurčki na	koncu	slamice.Morda so, mogoče jih sploh ni.	A
blagodejen mir se je razlil v njem. Gôri na	koncu	verande so se odprla in zaprla vrata.Resnikovi	A
Prostor okoli tehtnice je bil prazen in na	koncu	trga, malo pred ovinkom, se je Fonzi še pregovarjal	A
se je z obema rokama oprijela stola na drugem	koncu	mize in se zastrmela v moža. Rudi se	A
kolnico in gospodarskim poslopjem, staro lipo na	koncu	odprtega prostora in košček žgočega platnenega	A
drugimi okraski iz pozlačene lepenke, in na enem	koncu	se je bleščal napis v prav takšnih zlatih črkah	A
dnem zrejo daleč proti zelenim Gorjancem na	koncu	obzorja. Tovornjak je bil zadaj odprt	A
njim zvrstili v sprevod po dva in dva. Na	koncu	so v koraku peljali avtomobili. Cesta	A
sprevoda zlagoma pomikal navzdol, so prek roba na	koncu	krste vsake toliko časa zanihale temnordeče	A
napornimi koraki odnesel v otroško sobo na	koncu	hodnika.Čez nekaj časa se je vrnil.	A
zunaj na trati. Ko je Lovrek odpiral okno na	koncu	hodnika, je še videl, kako je begunec ob živi	A
mnogimi leti odhitela svojemu nedoumljivemu	koncu	naproti ...Spet se je zaslišalo rahlo trkanje	A
nelepem pritličnem poslopju ob cesti čisto na	koncu	trga.Med številnimi otroci, ki so se tiste dni	A
In moje upanje raste od dne do dne. H	koncu	še ena prošnja.Bodite tako dobri, dragi gospod	A
zid, sileč valove, da so se strmoglavljali na	koncu	jame v razmeroma tesen požiralnik, ki je jezno	A
koraki so odhiteli proti gozdičku na drugem	koncu	trga, kajti nekatere bistre oči so dovolj zgodaj	A
si je često privoščil zapoznelih malin. Proti	koncu	jesenske dobe si je že pekel kostanj, ki ga	A
staramo: da nas sleherna potisne za korak bližje	koncu.	Po novem letu, še preden se je unesla	A
večerje, je slišal zanimiv razgovor. Na drugem	koncu	mize so sedeli Hojani okrog nekoliko vinjenega	A
prav pošteno dolgočasila v predolgih, proti	koncu	kajpak vselej prekratkih počitnicah?	A
v Ljubljano, se je junij že močno nagibal h	koncu.	S postaje je zavil v bližnjo kavarno, da bi si	A
sedeče poleg svojega molčečega moža na drugem	koncu	mize.Nehote se ji je priklonil, a njen začudeni	A
hoče podražiti? Nemara mu odgovori šele proti	koncu	igre? Potrpi vendar, nemirno, nezaupljivo srce	A
po sobi in s stisnjenimi ustnicami sprejel ob	koncu	Ulrikovega poročila njegov bolestni izbruh:	A
spomini. Včasih se je zagledal proti zapadnemu	koncu	doline, kjer jo je ustavljalo hribovje: tam	A
visokih brušenih čaš. Med učitelji na drugem	koncu	mize se je oglasila razigrana pesem ter kot	A
da bi bila slavnost veličastna ... Ravno proti	koncu	julija je bilo, o najhujši vročini.Šolskega	A
kako se drži: popolnoma v dve gubi, čisto na	koncu	stola, in nikamor se ne upa ozreti ...Lahko jih	A
grbast in ves sključen; nanosnik se mu je zibal	koncu	nosa, po vsem obrazu so viseli raztreseni, dolgi	A
gotovo niti sam ne vedel povedati ... Na drugem	koncu	mize je stoloval finančni svétnik Mavricij Strumpf	A
koraki in je prišel do nizke temne hiše prav na	koncu	puste ulice.V pritličju je bila krčma; en sam	A
ga bil prej komaj opazil. Sedel je tam čisto	koncu	mize, nič posebno ni bil oblečen in pil je vodó	A
ni bilo več na nebu, hiše so bile daleč, na	koncu	samotnega polja, s snegom odetega, je široka	A
važno: daj svojemu bližnjemu vinar, a daj ga na	koncu	biča!“ Na stropu se je zazibal pšeničen snop	A
dobrotnikov. Kadar daš vinar, ga ne daš samo na	koncu	biča, temveč tudi na verigi.Ta veriga se ne	A
je bil pozabil koj ob začetku, ga je privesil	koncu,	da bi ne bilo zamere. ”Moja kajbica!“ je	A
tenorjem je zapel odlično narodno. Na dolenjem	koncu	mize je razlagal jurist Poprček postarni, brezzobi	A
zamolkli koraki. Polmrak je bil; samo daleč tam	koncu	koridorja se je svetila luč.Od sten, iz teme	A
zvonovi samó na čast njegovi veseli mladosti... Ob	koncu	poročila je bil stavek debelo podčrtan z rdečim	A
vélika naloga mojega življenja, videl sem cilj na	koncu	svoje dolgočasne poti...V Šentflorjanu se je rodil	A
”Za ženo!“ Primeta ga vsak na drugem	koncu	in jadac se v sklepu prelomi ...Ali sta ga lomila	A
govorila o slovesu, ko si govorila tako mirno o	koncu	najinega ”občevanja“, mi je bilo tiho in sladko	A
zavijal v nerodni plašč dostojnosti. Na vzhodnem	koncu	mesta je raztresenih nekaj nizkih hiš, kritih	A
tajnostna bojazen, - kakor bi me pričakovalo tam na	koncu	gozda nekaj neznanega in groznega.Vrnil sem	A
brez posebne sigurnosti... Tam od daleč, prav na	koncu	hodnika se je tresel na steni svetel trak; prihajal	A
Zdaj pa se poti in ubija, pa ni nič ne na tem	koncu,	ne na onem.Izpije kozarec vina, komaj si ustna	A
sestram. In ta šola leži prav na nasprotnem	koncu	mesta, skoro četrt ure od našega stanovanja	A
utonil. Pripovedovati bi se dalo o tem žalostnem	koncu	zelo poetične in genljive stvari, toda bile	A
nosili navadno asirski maliki. Ob gorenjem	koncu	mize se je smehljal kralj Malhus; nikoli še	A
243 . / Že na ovinku je ugledal svetlobo na	koncu	hodnika in nató je začul polglasne, toda hlastne	A
prihodnosti; ki je že čisto blizu. Tam za goro, na	koncu	blatne poti ... Mahoma so zakrili sonce tenki	A
malo noter!“ Tone je stopil v sobo, sedel je	koncu	stola in je položil roke na kolena. ”No,	A
je bila vsečez posuta s sivimi kocinami. Na	koncu	nosa so mu viseli veliki starinski naočniki	A
razločil, da so oni na vrhu vztrepetavali.	Koncu	dolge veje se je stiskalo troje listov drug	A
ustna debela, zobjé veliki, rumeni in proti	koncu	ostri, kakor igle, -- a oči, moj Bog, te oči	A
klicat? ... Ne izprašuj po cilju, ne izprašuj po	koncu!	Če se človek napoti, je najboljše, da zamiži	A
človek presnuje dni in prebdi noči, zato da na	koncu	vseh koncev zapiše veliko, votlo ničlo.Šel sem	A
ulicah brez miru; na srce trka težka misel o	koncu,	počitku.Ni ga na svetu, da bi mi segel v roko	A
srce ni moglo nikamor. . / . / stran 72 . /	Koncu	vasí, že pod hribom, je stala dolga, nizka,	A
drhteč starec. Naočniki mu visé postrani na	koncu	nosú, in nemirne očí se obračajo od osebe do	A
in katekizem. Vsaka šolska pesem je imela na	koncu	riman repèk, ki je bil čisto podoben učiteljevemu	A
križajo, brez vsakega reda, kakor vidita. In tu na	koncu	je lopa, - grozno je razdejana!Ravno zdaj delam	A
večerji ... nobeden bi nič ne vprašal, ko sem že na	koncu	... kaj mislite?“ Zakašljal je in se je sklonil	A
mislila je, da pojde peš - če bi bila Gora na onem	koncu	sveta, bi se Francka napravila navsezgodaj ter	A
stopala po žerjavici. Malin ni bil več daleč;	koncu	ceste se je videla gruča dreves, voda je šumelaglasneje	A
med njim in med materjo, da je za hribi, na	koncu	sveta tista tiha izba, kjer je tako prijetno	A
začetka se je Metki zdelo, da je pot kratka; na	koncu	so se stikali jagnedi in cesta se je nagnila	A
oči, je sedel oblastno in ponosno na gorenjem	koncu	mize in le malokrat je katero zinil, a kadar	A
srcih, kajti vedeli smo na tihem, da se bliža	koncu	tisti trenotek, tista minuta. Nihče ni zinil	A
Zato, Marko, ker pravijo, da si že precej na	koncu.	« »Kdo pravi?«	A
pripovedoval Marku tole POVEST O ŽALOSTNEM	KONCU	ALI PAŠE. Ne daleč odtod, o Marko,	A
pripovedoval Marku dalje to povest o žalostnem	koncu	Ali paše. »Ob tistem času pa je priromal	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani