nova beseda
iz Slovenije
Gitica Jakopin: Vinko, poved v sobesedilu:
Vrbe z ozkimi listi, še v temi polne mavričnega šelestenja kačjih pastirjev, njihovih varuhov in lahkotnih ljubimcev.
A na koncu vrb, tik pred trdo kamnito cesto, po kateri so takrat hrzali konji in bobneli kmečki vozovi, stoji on, Vinko.
Najbrž je Vinko moj edini stalni, nespremenljivi spomin iz brezskrbnih let osnovne šole, čeprav sem ga pred svojimi odraslimi očmi, ki vsega niso več hotele videti, našla le malokdaj.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani