Lovrek ga je takoj zasovražil in ga, stiskajoč pod mizo skrito pest, izpod čela obstreljeval s pogledi. Ko se je Lovrekov sosed pozneje zapletel v pogovor z Urbančičem, se je mladenič ozrl po ostalem omizju, pri čemer je slučajno ujel zmagoslavni pogled Vidine matere, sedeče poleg svojega molčečega moža na drugem koncu mize. Nehote se ji je priklonil, a njen začudeni obraz mu je pričal, da se ga ne spominja več.