Na Krista, vajinega Boga, pomagajta!« Ko je Numida v svitu luči ugledal svojega ljubljenega gospoda, kako je prikovan na jasli, kako je shujšano in udrto njegovo lice, je na glas zajokal, se zgrudil k njegovim nogam in poljubil okrvavljene členke, koder ga je rezala železna spona. »Hitro, Numida!« je velel Epafrodit.