Zadnje čase mi je sicer že nekajkrat prišlo na misel, da je obrvem in trepalnicam najbrž sama kako pomagala do učinka; a še zmeraj ji je ostala dovršena, kjer je bilo treba polna, drugje vitka postava, zaradi katere je baje marsikdo hodil v našo trgovino. Lase je nosila dolge in na koncih spodvite v en sam krožen, sijoč koder, ki ji je mehko senčil zmeraj nasmejani obraz, z jamico v levem in desnem licu. Kadar sem jo gledala, kako se nasmiha, žareča od nestrpne življenjske sle, s temi jamicami v licih, ki so njeni radoživosti dodajale poseben, nekam navihan odtenek, sem si rekla, da se najbrž noben moški, če je le kdaj natančno pogledal Tinko, ne more več zaljubiti v kakšno drugo.