kje (301-400)

si, ljuba, šetala, raj sladki mi obetala, pa	kje	si, ljubica, zdaj ti, in kje, oh kje pa jaz	A
mi obetala, pa kje si, ljubica, zdaj ti, in	kje,	oh kje pa jaz. Že pozna je ura pozvanjala, sva	A
obetala, pa kje si, ljubica, zdaj ti, in kje, oh	kje	pa jaz. Že pozna je ura pozvanjala, sva sladke	A
tvoje telo, zemljíca, nebó pa sta brez mej, ah,	kje	naj iščem te, povej? Oh, kje si, ljubica, zdaj	A
brez mej, ah, kje naj iščem te, povej? Oh,	kje	si, ljubica, zdaj ti, in kje, in kje pa jaz	A
te, povej? Oh, kje si, ljubica, zdaj ti, in	kje,	in kje pa jaz! Pod vrbami žalujkami Pod	A
Oh, kje si, ljubica, zdaj ti, in kje, in	kje	pa jaz! Pod vrbami žalujkami Pod vrbami	A
luč, da tava duh po temi brez miru? Spoznanje	kje	je, demon, kje je ključ do sreče?...Tvoje peklo	A
po temi brez miru? Spoznanje kje je, demon,	kje	je ključ do sreče?...Tvoje peklo bodi raj in tvoja	A
je novo, je na glasi! . /\ .. stran 185 . \/	Kje	ste časi, kje ste časi, stara, srečna, zlata	A
glasi! . /\ .. stran 185 . \/ Kje ste časi,	kje	ste časi, stara, srečna, zlata leta, polna krasa	A
srečna, zlata leta, polna krasa, polna cveta!	Kje	ste, kje ste?« starec toži in oči vpre prot	A
zlata leta, polna krasa, polna cveta! Kje ste,	kje	ste?« starec toži in oči vpre prot nebesom.	A
ste?« starec toži in oči vpre prot nebesom. »	Kje	ste, kje ste?« starec toži s tamburico pod drevesom	A
starec toži in oči vpre prot nebesom. »Kje ste,	kje	ste?« starec toži s tamburico pod drevesom.	A
zaljubljen bil, ej, to bi se šele zaljubil! A	kje	bom še jaz podbradek imel, a kje bom še jaz	A
zaljubil! A kje bom še jaz podbradek imel, a	kje	bom še jaz trebušen, a kje bom še jaz za narod	A
podbradek imel, a kje bom še jaz trebušen, a	kje	bom še jaz za narod tako strašansko goreč in	A
narod tako strašansko goreč in navdušen? A	kje	se bom jaz nerodnež tak bogato, sijajno obabil	A
Letela daleč proč. A	kje	dobila je ljubezen zvesto, kje dobila je? Na	A
daleč proč. A kje dobila je ljubezen zvesto,	kje	dobila je? Na Kranjsko zopet se vrnila je in	A
išejo dnarje, kak se le uklanjajo zlatmu bogú;	kje	bratoljubja si videl oltarje? S srcam obupnim	A
Torej bodi meni zvesta, sej te ljubim le samó;	kje	je še železna cesta, koj mi v zakon daj rokó	A
povej nam, ki obhodiš bližnje ino daljne kraje,	kje	bi neki dekle raslo lepši od neveste naše?”	A
domú še danes zvésto prinesel bom nevesto.” “	Kje	je tvoj dom, kje postljica? Kakóvo je oboje	A
zvésto prinesel bom nevesto.” “Kje je tvoj dom,	kje	postljica? Kakóvo je oboje?”	A
Bil godec zagodel je kotiljón, vsi prašajo,	kje	je mladi baron? Vsi prašajo, kaj se mu zgodílo	A
ker ni ga nazaj. In pravili so si tam na uho,	kje,	de so ga najdli in kako. Ko godec skrivnost	A
da ne grem zaman vprašat val morja,	kje	ste zdaj doma - moje hčerkice, ste desetnice	A
ko vzéli prostosti so drág mi zaklád o	kje	si, zgubljéna svobóda?...	A
1	Kje	so mladósti zláti čási kje je nekdánji čut	A
1 Kje so mladósti zláti čási	kje	je nekdánji čut vesél? Ki žível mi je v ródni	A
2	Kje	zábil bi te srce sréčno, ki ljubim te takó	A
--	Kje	ste srečne prejšnje náde? Zdavnaj vse minúlo	A
slepi starec, in solzé otrok si bríše.	Kje	dèl, potnik onemogli, v zemljo bodeš glavo	A
muči svet. Torej teci vrelec in poglédi	kje	je mir; teci tjà po zemlji, poizvédi	A
je mir; teci tjà po zemlji, poizvédi	kje	je mir. LOVEC	A
3 O	kje	ste, vi časi prijetne samôte ko drági posvetil	A
zemljo, gleda Mahnič in strmeč ugiblje:	kje	prikazni so in polni sodi, klet prekrasna	A
prikazni so in polni sodi, klet prekrasna	kje	in žarki lune?...	A
pivcev krik, zakliče Alboin, vodnik: ”	Kje,	dragi, vendar je nocoj kozarec najkrasnejši	A
svetu, v slavo tvojo, tvoje svete vere ...	Kje	je sreča?Sreča je v ljubezni.	A
v grob jaz pahnil Hakima bi starca. Ali	kje	je Ali, kje Zulejka? Zemljo širno preletím	A
jaz pahnil Hakima bi starca. Ali kje je Ali,	kje	Zulejka? Zemljo širno preletím na konji,	A
zgrešil je poglèd srcé je ni zgrešilo.	Kje	si, jesenski veter ti? Razpni peróti svoji	A
vzdihi moji govoré povej Heleni moji!	Kje	si, oj stari čárovnik? Napravi za Heleno	A
zdravi - kdo pravi, da je šel višje od mene?	Kje	ste stali, na kateri višavi, koliko klafter	A
ljubezni govorila in objemala se pretesnó.	Kje	je pómlad, kje je dèkle moje! Plašč meglen	A
in objemala se pretesnó. Kje je pómlad,	kje	je dèkle moje! Plašč meglen je nad zemljó	A
je še enkrat iz daljave in vse je izginilo.	Kje	so zdaj tisti zeleni travniki, kje je tisti	A
izginilo. Kje so zdaj tisti zeleni travniki,	kje	je tisti svetli florentinski slamnik in kje	A
kje je tisti svetli florentinski slamnik in	kje	so velike, zamišljene oči, ki sem jih videl	A
Postoj še! ... O	kje	v tem vrvenju romantični sen je ostal?	A
delal kes. V mesto te sodnija kliče; glédi,	kje	dobíš si priče in napravi se z menój!“	A
in osupel bolščiš v ogledalo in se sprašuješ,	kje	je bodalo ‒ Tisto bodalo, s katerim si nekoč	A
Je tvoja žalost kaj manj grenka?	Kje	zdaj tava tvoja duša?Kaj zdaj skuša?	A
se ‒ dobivati pokončno, štrleče perje; biti	kje	zelo opazen, viden zaradi velikosti, bujnosti	A
jagoda 62 Pesem 63 Vprašanje 64 Na peronu 65	Kje	tihi si mi dom 67 Neumen je, kdor toži 68 To	A
srce! . / . / stran 55 . / Fin de siecle 1	Kje	zdaj si, ljubica ponosno hladna, komu zdaj sije	A
dim le puha mu v obraz. . / . / stran 67 . /	Kje	tihi si mi dom In še in še in vedno bolj prši	A
‒	Kje	tihi si mi dom, ti sreča moja prava? Nocoj,	A
pal. . / . / stran 11 . / FIN DE SIÈCLE I	Kje	zdaj si, ljubica ponosno hladna, komu zdaj sije	A
ramo pa kóso imela bo. . / . / stran 19 . /	KJE	TIHI SI MI DOM In še in še in vedno bolj prši	A
‒	Kje	tihi si mi dom, ti sreča moja prava? Nocoj,	A
glasni šum njegov? . / . / stran 64 . / ROŽICA	Kje	si bilo, sonce zlato, da zgrešilo si nebo, nisi	A
nisi zemlje obsijalo, me pustilo tak samo?	Kje,	oj kje, si se mudilo, ne me prej pozdravilo	A
zemlje obsijalo, me pustilo tak samo? Kje, oj	kje,	si se mudilo, ne me prej pozdravilo? Biserov	A
tako v duši lep trenutek zbeži in ne vemo, kam,	kje	se zbudi še kedaj. UMRL JE Umrl je ...	A
ljudstvom, a tih in neznan ‒ mar bi žid bil	kje	v mestu veselem ‒ pa, ah, na nesrečni, nepravi	A
oblaki beže. Zdaj te ni, ljubica moja, in	kje	miru zdaj dobim? Ni te več; i od pokoja, i od	A
v duši lepi trenutek zbeži in ne vemo, kam,	kje	se zbudi še kedaj. Vrnitev Grom, bliski temo	A
Sprehajalna drevesa me navzkrižno zaslišujejo:	Kje	si hodil včeraj? Zakaj si trgal rože?	A
jeziku telebani, vi ménite, da pravi ste Slovani;	kje	plemenítost v vašem je slovarji? V psovanju	A
srčne nade! . / . / stran 24 . / XXII »	Kje	mlada je Slovenija, oj kje je? Popotniku	A
XXII »Kje mlada je Slovenija, oj	kje	je? Popotniku, prijatelj, mi naznani!	A
tuje strani, da srce se domá pri njej ogreje.	Kje	so možje, za vzvišene ideje, za dom, človeštvo	A
skopa, pritlíkav rod po njej, neslaven stopa;	kje	mož kàj vreden zdaj se nam oglasi? Nekdaj so	A
skopni! Kaj si mi tako težkó, Kadar slišiš	kje	otroka, Ki za materjo se joka, Ki mu v zémljo	A
se v šolah Ne učite bog ve kaj. Malo veste,	kje	dežela Ona ali ta leží; Vendar to pa bolje znate	A
kam tod se gre Kaj je tu, kaj tam spodobno,	Kje	se roastbeef dober jé!‒	A
odrasle sem ljudi; Fant mož je, žena iz dekleta,	Kje	ta, kje óni? ‒ v grobu spi! Zató, ko rojstnega	A
ljudi; Fant mož je, žena iz dekleta, Kje ta,	kje	óni? ‒ v grobu spi! Zató, ko rojstnega se kraja	A
serce mi žali, težkó ti povém. Dežela je lepa,	kje	pa so zvesti Sinovi ljubeči jo iz sercá? Oh	A
Pred nami v strahu vse se križa; Le hitro!	kje	je kaj drobiža? Po naši bodete piščali,	A
pravim, da me ne bo veselilo. Če kdo morebiti se	kje	dobi, (Pri nas se godijo čudne reči) Da pesem	A
je oče, moja mati, Kdo bratje moji in sestré;	Kje	zibelka je moja tekla? To sam le bog nebeški	A
25 . \/ Jesenske megle se zajedajo v grape.	Kje	so izhodi? Tolmin Podrte sta	A
matere naše trpeče 87 Nenapisano pismo iz ječe 88	Kje	si, mati 89 Materi padlega partizana 90 Naša	A
tiho pesem mi zapela. . / . / stran 89 . /	Kje	si, mati Veš, mama, rad bi ti napisal pismo	A
Zasmejale so se cvetke in tako dejale: »Tak? ‒	Kje	imaš kapico?‒	A
pot sem se podal ... Sam skrbeti moram zdaj,	kje	za kljunček kaj dobim, kje o mraku naj zaspim	A
skrbeti moram zdaj, kje za kljunček kaj dobim,	kje	o mraku naj zaspim, kje ogrejem si noge, kadar	A
kljunček kaj dobim, kje o mraku naj zaspim,	kje	ogrejem si noge, kadar droben dežič gre, kadar	A
prala, trudna, bleda od nezgod. Rad bi vedel,	kje	zamorec črni z barko je pristal, rad bi vedel	A
in nesla vas na grob njegov, a sam Bog ve,	kje	izkopan je, tam, sredi zelenih valov. Ah, ladja	A
potopila in oče je potonil z njo, in sam Bog ve,	kje	v sebi skriva ga neizmerno morsko dno. Nabrala	A
in nesla vas na grob njegov, a sam Bog ve,	kje	izkopan je tam, sredi zélenih valov.« Pa moj	A
vetrovi ... Zašepetali klasi so vetrovom: »Od	kje,	prijatelji, od kje?« »Prihajamo iz daljnih krajev	A
Zašepetali klasi so vetrovom: »Od kje, prijatelji, od	kje?	« »Prihajamo iz daljnih krajev, kjer gora Triglav	A
mrtvih očeh... Zdaj spi pod zemljo in Bog vé, če	kje	na zemlji, kjer mnogi živijo ljudje in slednjemu	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani