nova beseda iz Slovenije
živahno, celo s senco nekdanje hudomušnosti: - | Kje | si bil, ti moj potep potepasti? - Nikjer | A |
hiši, v Nikjeru pa še nisem bila. Povej no, | kje | je? Dvignil bo glavo in ji pogledal | A |
- O ti nesrečni pob! ... Le | kje | si se vzel? ...In le kaj bo iz tebe ? ... | A |
se je zamislila, nato pa je vprašala: - In | kje | se boš učil, da boš v miru? - Saj res | A |
kje se boš učil, da boš v miru? - Saj res, | kje | ? -je ponovil pob in se tudi zamislil. | A |
je spominjal, kako jo je bil nekoč vprašal, | kje | ima očeta, in kako je dekletce na tisto vprašanje | A |
ki ob nedeljah zvečer včasih celo pozabim, | kje | sem doma.Ima ga po mami. | A |
res ne morem nesti domov. Vprašali me bodo, | kje | sem jih dobil.In kaj naj odgovorim? | A |
se je začudil Trnar. - | Kje | si to slišala? - Naša Ivana je rekla | A |
- Saj te sploh ne vidim. | Kje | pa si? - Tukaj, - sem se oglasil. | A |
- Ne! | Kje | je že tisti čas! -sem zamrmral. | A |
Od tistega dne je minilo že petnajst let! ... | Kje | je tisti svet! ...In kje je tisti pob! ... | A |
Kje je tisti svet! ... In | kje | je tisti pob! ... Kje sta pravzaprav oba: tisti | A |
In kje je tisti pob! ... | Kje | sta pravzaprav oba: tisti šestnajstletni, ki | A |
‘Sono i frutti di stagione!’ - in | kje | je tisti devetnajstletni, ki se je v ječi prvič | A |
- No! | Kje | si se pa to naučil? -je strogo rekla mama in | A |
Tedaj je kadet bruhnil v smeh, ker je videl, | kje | tiči nesporazum. - Čeh, - je pokazal | A |
postaviti na noge svojega težkega telesa. - | Kje | si obirala? -je vprašala mama. | A |
- Da bi lahko tudi svojim dal! ... - | Kje | pa so? -je vprašal ded. | A |
se je prekrižala mama. - | Kje | so jo našli? - Saj je še niso našli | A |
od tistega dne imeli za mrtvo. - O, veš pa, | kje | pa ste jo našli, veš pa? -je vprašal Vešpa. | A |
je sklenila roke. - Joj, | kje | je medaljonček? - V predalu šivalnega | A |
postavi nogo čez prag, se že zakadiš vanj: ‘ | Kje | si bil?Kod si hodil? | A |
privihral v našo hišo in jezno izbruhnil: - | Kje | je čeča? - Kakšna čeča? - | A |
Tam je Modrijanova grobnica. » | Kje | je Modrijan?«sem vprašal. | A |
Nato je mirno vprašala: » | Kje | je padel?« »Kje je padel?« | A |
»Kje je padel?« » | Kje | je padel?«je teta počasi ponovila vprašanje | A |
Oče se je vrnil precej pozno. - | Kje | ste ga pokopali? -sem vprašala. | A |
Andrej, zmajal z glavo in se obenem ozrl, da bi | kje | ugledal novo povestico. | A |
premražen in bolan. In med tem romanjem zalaja | kje | v noči pes.Takrat se Najdù spomni na Nedo. | A |
je kdaj vesel. Malo je brezdomec, malo pa je | kje | doma. Najdù pripoveduje: | A |
segrelo ga je in nikakor ni mogel razumeti, | kje | se je vzel tako dober človek: detektiv je, pa | A |
vodne sile preveč, postavi na drugem bregu žago. | Kje | bo denar dobil za vse te stvari, po tem se Martin | A |
poklicu sem bil pristaniški težak, toda ali je mar | kje | zapisano, da pristaniški težaki ne smejo imeti | A |
Prelogar, ki te sprejme pod svojo streho. Saj veš, | kje | je na Pologu?« Martin je prikimal. | A |
bosta živela, počasi si sezidata lepo hišico | kje | v predmestju, hišico z vrtom in ograjo.Postal | A |
in ni govoril z njim, Gilda je bila neznano | kje | - in tako je Martin ostal popolnoma sam.Toda | A |
strogo rekla: »Dober dan, po jajca sem prišla, | kje | je gospodinja?« Martin je vstal, krilil | A |
lahko samo, če ga zasačijo na delu.« »Vedo, | kje | pa naj vedo, saj sploh nič ne vedo, kdo naj | A |
»Kam? | Kje | pa ti spiš?Sedela bova v tvoji kamri in se pogovarja | A |
zatohlih kleteh. Veliko suho sobo si najameva | kje | v Starem mestu in končno si lahko prihraniva | A |
pa ponoči zapirate cerkve, da siromaki nimajo | kje | prebiti noči?Recimo, pride berač, ves dan otepa | A |
potem stopila k pismonoši, ter ga vprašala, | kje | stanuje Martin Jakončič.Pismonoša jo je sumljivo | A |
je zavreščala Gilda. » | Kje | pa je tvoja hiša, a, povej?« »Moja hiša | A |
je rekla Gilda. »In | kje | je tisti mlin?« »Ob vodi. | A |
Oče je takoj obstal in se radovedno vprašal: » | Kje | laja?«Dal si je roko za uho in prisluhnil. | A |
začno trepetati, toda obupajo pa zlepa ne. No, | kje | sem že bil?« se je vprašal in se prijel za nos | A |
Roke ni položil nase. | Kje | pa?Saj je bil brez moči. | A |
dobro razumel, kaj bi moral razumeti. »No, in | kje | sva pustila Ravničarja?« je vprašal oče. | A |
Zmožen sem samo potepuštva. Saj bi delal, toda | kje, | kako?Nimam obleke, nimam ničesar. | A |
Franjo je v S. Stefano. Mila, kdo ve | kje. | Zanosila je z nekim obmejnim miličnikom. | A |
»Ne bom! | Kje | pa!« sem samozavestno odvrnil v svoji sreči | A |
zakaj še čaka, pa ga je vprašala: »Ali že veš, | kje | boš jutri jedel?« »Ne vem še,« je odkimal | A |
je odkimal Matic in nagnil glavo na rame. » | Kje | si pa danes jedel?« »Pri Juriju na Kobilni | A |
kar k počitku!« je odločno rekla Temnikarica. » | Kje | boš spal?« »V Plenškarjevem seniku. | A |
predpasnikom otirati svoje debele, solzave oči. » | Kje | te je napadel?« je strogo vprašal Hotejec. | A |
»Ustrelili ...« je dahnil Matic. » | Kje? | « »Na Laznarjevem ovinku ...« | A |
Vse polno ljudi hiti sem in tja. A | kje | je Peter?Kod hodi Peter v tem jesenskem večeru | A |
povprašal po Tinki in povedali so mi, da ne vedo, | kje | je.Nekateri v vasi so trdili, da je v Trstu | A |
domače in še rajši tuje, ter tulil vanje, ali so | kje | srečali mlado žensko s Srečo.Vsi so ga začudeno | A |
vidni zadregi pogleda Angelco in Nančiko. » | Kje | si bil, Boris?« ga Angelca vedro vpraša. | A |
»Sveta nebesa! | Kje | si pa to dobil?« se začudi očka Orel. | A |
970811124701 .. . / na_svoji.034 . \/ . / » | Kje? | « Boris v zadregi pogleda staro mater | A |
»Drevi.« » | Kje? | « »Pri nas.« | A |
Kaj pa je to ... | Kje | so belčki?« »Popihali so jo,« hitro | A |
k Dragarici ter jo resno in mirno vpraša: » | Kje | je Drejc?« Dragarica vztrepeta kakor | A |
zamaknjene v praznino. Vse kaže, da ne ve več, | kje | je in da ne sliši in ne vidi, kaj se godi okrog | A |
se giblje in govori kakor v groznih sanjah. » | Kje | je Dragič?« vpraša z votlim glasom. | A |
mrtvega partizana in zgrabi Sovo za ramo. » | Kje | je Dragič?« ponovi glasneje in zahtevajoče; | A |
Za vsakega ena. | Kje | jih imaš?« »Za pušpanom.« | A |
žena, zagleda Sovo in neučakano zahrope vanj: » | Kje | je moj?« »Pri kotlu ga dobiš!« široko | A |
»Stane ... on tudi nima ne žene ne otrok. | Kje | pa? Deset let se že tepe. | A |
»O, hudiča! | Kje | pa je Drejc?« »S kurirji je šel v grapo | A |
stopi k očku Orlu in se surovo zadere vanj: » | Kje | imate stvari?« »Kakšne stvari?« mirno | A |
Stane se mu veselo nasmeje. » | Kje | je komandant?« vpraša tankista. »Evo | A |
bil že ogledal ves semenj in je zato vedel, | kje | prodajajo zvonce, mu je položil svojo edino | A |
Vsak mora trpeti, preden pride do jame!« » | Kje | si pa to slišal?« se je začudila Pepa, ki so | A |
zakadili proti cerkvici in že od daleč kričali: » | Kje | gori?Kje gori?« | A |
»Kje gori? | Kje | gori?« Ko so zagledali Matica, ki je | A |
pogledali, nato pa so butnili vanj: »Matic, | kje | gori?« »Kje gori?« je prestrašeno ponovil | A |
»Matic, kje gori?« » | Kje | gori?« je prestrašeno ponovil Matic Enaka Palica | A |
stresel ter uradno zagrmel: »V imenu postave, | kje | gori?« Matic je od strahu spustil vrvi | A |
stresel Matic in pokazal proti pokopališču. »Hej, | kje | so pa drugi norci?« se je zdaj spomnil Okrogličar | A |
drugi norci?« se je zdaj spomnil Okrogličar. » | Kje | je Luka?Kje je Rusepatacis? | A |
»Kje je Luka? | Kje | je Rusepatacis?In kje je Tantadruj?« | A |
Kje je Rusepatacis? In | kje | je Tantadruj?« »Tantadruj,« je ponovil | A |
nekakšnim užaljenim ponosom, češ: »Glejte jo no, | kje | se je pa ta vzela!«Preden pa je lahko povedala | A |
»Je že dobro!« se je namrdnila Nanca. » | Kje | boste pa kosili?« je vprašala Jera. | A |
»Kaj si na glavo padel? | Kje | pa morem taka?« je rekla in vrgla oči po sebi | A |
se useknil in vprašal Pečanovega Naceta: » | Kje | pa so tiči?« »Kakšni tiči?« | A |
možatost peša, odkar se dedci brijejo pod nosom. | Kje | je recimo možatost poveljnika finančne straže | A |
odkrehne, kakor bi hotel reči: »Zdaj vemo, | kje | kdo stoji!« Vse glave se spet zasučejo | A |
zanj Barbaron še zmeraj nerešljiva uganka. Le | kje | se je vzel ta prekleti vozel?Eh, kako se življenje | A |
Zakaj si uganjal politiko, a?« »Neža, | kje | je že tisti svet!« se iz polmraka oglasi gromki | A |
»Je!« dobrodušno odvrne Čargo. » | Kje? | « »Nekje že mora biti. | A |
\/ . / Z muko odpre oči, da bi pogledala, | kje | je. »Ali sem res še doma?« se začudi | A |
jezila, ker se mu jezik že malce zapleta. | Kje | pa?Saj se tudi ženi zdi, da je bila njena dolžnost | A |
ponosno poskočil kakor otrok. »Pa ti povej, | kje | se skriva ta hudič!Od kod to pride?« | A |
Rasem in zorim! ...« | Kje | je zdaj tisto svetlo poletno jutro, ki se je | A |
zibalo nad mano kakor zvon iz čistega zlata? In | kje | je moj gaj?In kje je tisti zamišljeni pob? | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |