nova beseda iz Slovenije
pater Herand ni mogel več premagati, taka sveta | jeza | ga je kuhala že ves čas. »Kar z nami, pa boste | A |
iskala rešitve. Od onemoglosti ga je popala | jeza, | bušil je kvišku in odgovoril naravnost: »Tole | A |
skozi zobe, iz oči so mu švigale strele, sveta | jeza | jih je vžigala, ker še nikoli ni slišal tako | A |
uporna misel zoper vsako gosposko in dregnila | jeza | na premehke tlačane. »Hlapci ste pa vendarle | A |
nočejo, menda nalašč ne. Misli so se motale, | jeza | se mu ni hotela poleči. »Mi je pa že Hotimir | A |
Bolj ko se je krčila pot, bolj ga je kuhala | jeza. | Če bi bil opat, ki je vsaj gosposka, sam pokoril | A |
In so mu brž povedali. | Jeza | ga je popala, češ, Hartvik ve, kako in kaj, | A |
ustrašila. »Kaj to mar vam?« jo je popala tudi | jeza, | ker je vedela, da bo Krtuca s to novico obhitela | A |
nedolžno sestrico, pa ga je minil ves kes. Le | jeza | na opravljive ljudi, ki radi brskajo po smetišču | A |
bali so se jih. Dolenjska bojevitost ni velika, | jeza | jim hitro splahne, predobrodušni so.« | A |
tako naj leži ‒ izgubljeni sin.« Onemogla | jeza | ga je grabila v prsih.Pa jo je skušal skriti | A |
njegova kazen.« Ali privihrala sta ponos in | jeza | in sta hotela pregnati vsako blago čuvstvo ter | A |
svojeglavnost in dra . / . / stran 42 . / žila | jeza | na Janeza, ki je tako razžalil očeta in zatajil | A |
Maričko in da je še gospodar, čeprav drugje. | Jeza | na Janeza se je polegla, zato pa ga je začela | A |
lastni rod potikati po svetu.« »Prekletstvo, | jeza | božja je to.« »In strela poči, kakor v hišo | A |
skoraj inako storilo. Potlej ga je popala sveta | jeza | na trmoglavega Trlepa in mazaške véšče; vendar | A |
je dobrovoljno renčal vanjo. »Trlepu se bo | jeza | spotoma kaj unesla, morda te ne bo pogubil, | A |
bližali samostanu. Plemič, lomila ga je sveta | jeza, | je nespoštljivo revskal v opata: »Kdo neki so | A |
Peter Klepec se ni mogel več premagovati, sveta | jeza | ga je grabila že ves čas, zdaj je zarjul, Krajinčana | A |
je kristjanka.« »Lepa kristjanka!« je sveta | jeza | že zavrela po Janezu. »S poti, zijala neusmiljena | A |
opisovali oskrumbo nesrečnih redovnic. Sveta | jeza | je grabila Janeza.Zarohnel bi bil rad, pa se | A |
se je Ludviku nevoščljivost še bolj vnela in | jeza | mu je kipela iz srca. Od zdaj ga je očitno sovražil | A |
srca niso mogle, zakaj v njem je tlela grozna | jeza | in hudo sovraštvo.Kar več ni mogel Svetinu lepe | A |
Spal pa vso noč ni skoraj nič. Kuhala ga je | jeza | in dramila sta ga grom in dež, ki se je zlijal | A |
O, pač. Od | jeza | je bilo čuti glasno hrumenje. Ne. Tolikega hrupa | A |
splavala na breg in se ob robu goščave prerila do | jeza. | Nak! | A |
Sonce se je nagnilo proti zatonu. Od | jeza | po potoku navzdol je potegnil hladen veter. | A |
shladi. Ostrorogega Jelena je pograbila silna | jeza. | V prvi togoti je hotel steči nazaj v kolišče | A |
prvimi je tekel Udarni. Popadla ga je taka | jeza | na volkove, da bi jih z zobmi grizel.Ni mogel | A |
svojo hčer, Pisano Tulpo.« Jelenu je blisnila | jeza | iz oči: »Zato se je mudil toliko časa pri Turovcih | A |
Presukani Lisjak. V mladčevem obrazu je trepetala | jeza. | Nenadoma se je glasno zasmejal. | A |
je zalajal srnjak. Ostrorogemu se je pa prva | jeza | pomirila.Zaspal je. | A |
bolj slutil, kakor pa opazil. Pograbila ga je | jeza. | Glasno je zavpil: »No! | A |
začel skubsti perje. Piščalarja je pograbila | jeza. | Zveneče petje labodov ga je vselej, kadar ga | A |
bil precej polegel. Mladca je nehala kuhati | jeza. | Začutil je v udih onemoglo utrujenost. | A |
razumel, ali je v njem samem prekipela divja | jeza. | Togotno je zarukal na boj. | A |
Ženske ne! Pograbila ga je pa taka | jeza, | da je starico z vso silo pahnil proti ograji | A |
nihče štirideset let zaupal. Le kadar ga je | jeza | obsula in je s svojimi belimi zobmi zaškripal | A |
Pa saj je celo noč delal nocoj, voda je z | jeza | močno potekla, naj se nabere; človek samo enkrat | A |
prosi, videč pa, da ne opravi ničesar, zgrabi ga | jeza, | ob mizo udari in pravi s svojim najmočnejšim | A |
pozneje je žagar Šepec hodil s kolom na rami okrog | jeza | in ogledoval, kako je že tu in tam voda zagrajo | A |
otožnost, da globoko vzdihne, zdaj ga srdita | jeza | pograbi, da pesti stiska in meni: ves svet bi | A |
On se ozre in zagleda Nežo Rožmarinko. | Jeza | ga obvzame, da po svoje zarohni in reče potem | A |
Pa mi ga niso hoteli dati. Kar me | jeza | popade in pravim jim: Šleve hrvaške, skoporitci | A |
in srepo gledal starega gospodarja, ki mu je | jeza | rdila upadeno lice. »Katera je tista moja nehvaležno | A |
Ali si gluh, ali ne slišiš? Ako me pograbi | jeza, | stolčem ti gosli na čeljustih in vržem tebe | A |
hiši, kjer je trdosrčni brat ostal. Za hip ga | jeza | popade in misli si, takega brata kakor jaz nima | A |
je stari govoril in videlo se je, da se mu je | jeza | že nekaj ohladila, kajti glas je bil zopet prijazen | A |
prizadeva splezati na njegovega najlepšega konja. | Jeza | zgrabi graščaka, ko vidi, da se mu človek predrzne | A |
človeku veselje, samemu stricu bridka srd in | jeza. | Ne bi bilo težko Petru dečka spraviti s sveta | A |
popustil in šel s kristjani v grad Kozjak. | Jeza, | ki se je zavoljo tega vnela med Turki, skazala | A |
mesta. »Za Boga, kam te spravlja tvoja nagla | jeza! | « toži duhovnik in hoče že tudi s konja splezati | A |
in kam dalje skrije, dokler moža prva divja | jeza | ne mine.Kajti kaj bode Anton z ženo storil, | A |
je na tleh še gorela, zapazila sta, da se mu | jeza | bere na obrazu.Besed nista razumela, nemški | A |
hodi za menoj in z menoj, če nisem zanj. | Jeza | me obsede, vstanem in mu tako priložim s pestjo | A |
stranski mizi in zraven njega je sedela Reza. | Jeza | me je popadla, kri mi je vrela, pa veliko vaščanov | A |
vpije za menoj. Ko to zaslišim, pograbi me | jeza, | nekaj zarjovem in se spustim v dir za njim. | A |
soncu parila na njem, v njem pa se je kuhala | jeza | na Tevža: »Naj le počaka, beštja!« Volkun, ki | A |
»Verjemi mu.« Marka je grabila | jeza, | ker se je nadejal, da ga Jok pohvali, ga je | A |
držal sren. Nak. Preveč sta ga grizla žalost in | jeza. | Vzel je lopato in kramp in odšel z Volkunom na | A |
da ni, da bi moralo biti,« pravi mlajši in | jeza | mu zardi obraz.»Mi smo sami krivi, da nas tako | A |
nobenega človeka pogledal. Sram ga je bilo in | jeza | ga je trla, da so ga barve spremetale.V krčmi | A |
nahranil, od ust pritrgal. . / . / stran 12 . / | Jeza | me je torej grabila, ko sem moral gledati, kako | A |
francoskim vojnikom nič ne dadó. Mene je sicer malo | jeza | zgrabila, češ ali sem jaz kriv, da sem moral | A |
sestro, zdaj na graničarja, sta pričala, kako vre | jeza | v njem, kako samo ne ve, nad katerim bi jo izpustil | A |
bil kje v vasi dobil.« »Glejte, možje, kaj | jeza | stori!« pravi lesenonogi pivec. »Srdorit je | A |
Njeno lice je izpremenilo barvo in nekaj kakor | jeza | zablisnilo ji je v temnih očeh. »To mi je novo | A |
Oh, izvrstno, izvrstno, zanimiva novica!« | Jeza, | ljubosumnost in škodoželjnost so trle koncipista | A |
svojo ljubosumnjo; kajti tajiti ni mogel, da vsa | jeza, | katero mu je bila povzročila guvernantina izpoved | A |
neumno,« hiti oni ter brska s palico po pesku; | jeza | mu je jela kipeti. »Torej svéta si želite; i | A |
odpuščanje ‒ to me bolj peče nego sovraštvo, nego | jeza, | sovraštvo ‒ vedi Katinka, to mi ni nič ‒ to | A |
kotov, »sedaj mi je dovolj! Škoda, sramota, | jeza | in žalost ‒ vse je prišlo name in sedaj ste | A |
« poroga se Pavel, ali tako, da nekaj kakor | jeza | zveni iz njega besed. »Samo čudim se | A |
Sodnik je kratek trenutek premišljal; toda | jeza | ga je prevzela. »Vedi se vendar tako | A |
robca, da si otre solze, katere ji je silila | jeza | v oči. »In - Julka je sprožila to govorico | A |
in na licih ji je videti, da jo čisto druga | jeza | grabi nego edino ta, da je tuj dojenček pod | A |
navzgor v breg in počival na vsakem ovinku. | Jeza, | grozna jeza ga tare.Ta sosed, ta stari prijatelj | A |
breg in počival na vsakem ovinku. Jeza, grozna | jeza | ga tare.Ta sosed, ta stari prijatelj, s katerim | A |
koreninah je težka hoja. Vida še ni zapustila | jeza, | ampak le huje in huje vre v njem, kakor mu tudi | A |
praznično opravljen iz veže pred hišo. Sinočnja | jeza | ga še ni minila.Ženi, ki povprašuje, kam se | A |
tej misli ga popade za trenutek zopet prvotna | jeza, | a za njo silijo mu v spomin vsi dogodljaji, | A |
ladjico nad dvorcem. Preplašenost, žalost in | jeza | so Samorada tako prevzele, da skoraj ni mogel | A |
glede na nje nepremišljeno ljubezen. Vendar | jeza | na varuha me ni minila, tem manj, čim je on | A |
vame svoje velike črne oči, v katerih je gorela | jeza | in se topila žalost, ter je bolestno zdihnila | A |
marog od zlate pene. . / . / stran 147 . / | Jeza | popade njega, on pa ploščo, in zaluči jo na | A |
posreduje ali šiba očetova, katero največ vihti | jeza, | ali milost materina, katera v slepi ljubezni | A |
»Nisem več otrok!« je zavrelo iz Lovrača. | Jeza | mu je udarila v lica in mišice v železnih rokah | A |
Franci so se orosile oči. V Lovrencu je zavrelo; | jeza | ga je prevzela, da ni našel ne zagovora ne ugovora | A |
Lovrač pa se je za čuda spremenil. Tiha | jeza, | da ni Adamov grunt njegov, knapovstvo, ki ga | A |
Zanič je bil strup in tako drag. | Jeza | jo je popadala. Lovrač jo je peljal k zlatarju | A |
umreti ob njej. V meni vse utriplje in kljuje, | jeza, | maščevanje, vse, vse...Kar vroče mi je. | A |
njo znebil tesnobe in grenke misli, da se je | jeza | božja razlila po grapi in raztrgala njegovo | A |
oči, ki so gledale že smrti v obraz, mu je vsa | jeza | splahnela. »Pri živem Bogu vaju prosim, odpustita | A |
mladiko v kljunčku, znamenje, da je potolažena | jeza! | Iz takih misli jo prebudi šum počasnih korakov | A |
Kdor nosi tak cvet s seboj, ne obhaja ga nobena | jeza | in nobena žalost, ne premaga ga noben sovražnik | A |
prekano, dokler ga ni odnesla z Gorjancev strastna | jeza | na mater. Pod oknom neke hiše je slišal | A |
nagajat na dom tuj potepuh, ga prime taka grozna | jeza, | da izruje z eno roko bukev, z drugo skalo in | A |
dovoljenje tudi Novoselcem. Zdaj se vname huda | jeza | tudi med temi in Staroselci.Maloselci pa so | A |
in vsa ravnina od gore do gore in ob reki od | jeza | do jeza z vsemi vasmi, hišami in poslopji.« | A |
ravnina od gore do gore in ob reki od jeza do | jeza | z vsemi vasmi, hišami in poslopji.«Krese se | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |