nova beseda iz Slovenije
Marija | Jelen | Brenčič: Vzdih cvetne dobrave / Spev tihe doline | A |
ptički pisani. Kuharica lisica bo pečenke pekla, | jelen | bo pa natakal hladno vodico. [ Šentjurij ob | A |
z repom naokoli. Nekdo grozi z rogovi kakor | jelen. | Odnaša srajce iz hudičevine. | A |
sadna smojka v prazni šupi. In sem prirast, a | jelen | me okreše. Zadolbeni ukazi so v balado preliti | A |
spet v nebo se vzpenjajo mostovi, me svinjski | jelen | obiskuje z dnovi. Me svinjski jelen obiskuje | A |
z dnovi. . / . / stran 163 . / Me svinjski | jelen | obiskuje z dnovi kot rezbarija, tempeljsko srce | A |
svitu nad Dobravo premikal veliki in strašni | jelen, | oče je pripovedoval o njem, hlapci na Dobravi | A |
razbijajočimi srci zalezovali, a nikoli ujeli. Ta | jelen | je v novembru, v času vseh svetih in mrtvih | A |
je bil pogumen, zagotovo se ni ganil, ko je | jelen | počasi prihajal iz gozda in proti njemu.Razkopaval | A |
zmeraj stal ob obzidju svoje ovčje trdnjave. | Jelen | se je obrnil proti gozdu in napravil nekaj korakov | A |
nepremičnost, pred katero se vse umakne. Toda | jelen | se je obrnil samo toliko, da je od tam lahko | A |
najmanjše, in iskale izhod, ki ga ni bilo. Toda | jelen | se je ustavil nasproti koštrunu, samo on ga | A |
njegove nepremičnosti in ga dvignilo v zrak. | Jelen | se je umaknil, koštrun je zahropel, v prsih | A |
mu klecnile. Začel se je ritensko umikati, a | jelen | je že bil ob njem, še enkrat je sunil proti | A |
težo in pogumom obraniti. Pred hlevom ga je | jelen | dohitel in ga oplazil po zadnjih nogah, da so | A |
počasi nadaljeval pot, z dolgim bodalom za pasom, | jelen, | ki je bil nekoč koštrun, da bi našel koštruna | A |
koštrun, da bi našel koštruna, ki je bil nekoč | jelen. | Windisch je pomislil, da bi bilo dobro imeti | A |
ihteti. V tihem novembrskem jutru je stopil | jelen | iz gozda, zastal na gozdnem obronku in stopil | A |
dogovorila, da bosta hodila vsako nedeljo; kot mlad | jelen | je duhal čisti gorski zrak, da so se mu polnile | A |
žival, je rekel ded, kakšna lepa žival je bil ta | jelen. | Ded je od hude žalosti obstrelil Vidakovića. | A |
žalostne oči, kakršne je imel tisti umirajoči | jelen. | Nikamor se ne vidi, je rekel ded, nobenega gozda | A |
pogleda v gozd. Naenkrat pa odskoči in steče kakor | jelen | proti hiši. »Stoj!« zagrmi Križan in hiti na | A |
in tanek kakor jelka in uren in gibčen kakor | jelen. | Po imenu je že poznal vse živali in vse ptice | A |
polž je bila Helika! »V sanjah kvišku kakor | jelen | plane, hoče k svoji ‒ roke širi ‒ pada, mož | A |
že po stopnicah gori Ivanke živa šiba božja. | Jelen, | pasoč se v mirnem zakotju, se tako vzravna, | A |
Gašperja. Mali kralj Gašper je bil žejen kakor | jelen, | pil je kakor žolna, redil se kakor polh.Beli | A |
ponosno stopil iz bukovja na plan velikanski | jelen | in mogočno rogovje se mu je dvigalo nad glavo | A |
Loški škof ne bo nikdar kruha stradal in vsak | jelen | bo njegov v naših gozdih, naj je papež v Rimu | A |
nad mojim srcem in po spovedi hrepenim kakor | jelen | po vodi.Nisem tak hudobnež, kakor se govori | A |
dokler ni streljaj nad nama prilomastil po gošči | jelen, | orjak in velikan.Divjal je, kakor bi visel v | A |
plačaj sto in dvajset tolarjev. Kdaj jih je | jelen | vreden?Ali plačati so jih morali, če niso hoteli | A |
nisem spovedoval tega greha!« se nekdo hahlja. » | Jelen | ali srna, zajec, jazbec ali kdor mi že mezgá | A |
lanskega poletja koliščarji vzdeli ime Ostrorogi | Jelen. | Poprej so mu bili rekli Plamenolasec. | A |
grmovja pa je stopil na jaso visokorasli Ostrorogi | Jelen. | Kakor od brona so se odbili sončni žarki od njegovih | A |
ki priteka v jezero izpod večernega sonca. | Jelen | si je drznil oporekati, da za tak otročji opravek | A |
odraslih moških. Som ga je sršenasto pogledal in | Jelen | je popustil: »Grem.Za veliko bronasto sekiro | A |
zagreble žerjavico v pepel. Bronaste sekire pa | Jelen | ni dobil. Jelen je spal s svojo odraščajočo | A |
Bronaste sekire pa Jelen ni dobil. | Jelen | je spal s svojo odraščajočo sestro Sinjeoko | A |
ki bo vsak čas godna za možitev. Ostrorogi | Jelen | je skril sulico, lok in tul v gost grm. Vrnil | A |
naj gre gledat, če ni morda ostrorogi orjaški | jelen | že spet prebodel in umoril kakega svojega tekmeca | A |
celo ne maral s sabo. Še pred svitom se je | Jelen | odpeljal z drevakom.Pristal je na koncu globoko | A |
Pet jih je bilo. Orjaški ostrorogi | jelen | se je sukal med njimi.Bil je tako visok, da | A |
pogledati čez njegova pleča, če bi stopil obenj. | Jelen | je hotel pravkar zaskočiti najmanjšo košuto | A |
najmanjšo košuto, pa se mu je zmaknila. Ostrorogi | jelen | je zarukal iz polnih prsi.Noben tekmec se mu | A |
Ni zaznal, kdaj se je sprevrgel veter. | Jelen | je pa ujel njega v nos.Daleč naprej, naravnost | A |
jelenov vrat in za njo skoraj pol vrbovega ročaja. | Jelen | je jezno zamahnil z glavo.Sulica se je prelomila | A |
vso močjo usekal s kamnito sekiro med roge. | Jelen | je pokleknil.Ostrorogi se je pa odgnal in odskočil | A |
prasnil v veje za život debele smreke. Ranjeni | jelen | ni prišel za njim pod drevo.Obležal je po strani | A |
Skoraj se bo umiril sam od sebe. | Jelen | je obležal nepremično.Počasi je splezal Ostrorogi | A |
sin Skalne Zvezde ponosno naznanil: »Ostrorogi | jelen | v Tihi globeli je mrtev.Ubila ga je moja roka | A |
Plamenolasec, ki mu odslej za naprej poreko Ostrorogi | Jelen, | si to znamenje težke zmage obesi nad vhod koče | A |
dvakrat vseh prstov na obeh rokah. Ostrorogi | Jelen | se je obrnil na veji razglednega hrasta in pogledal | A |
bi iskal zaveznikov proti Neokretnemu, se je | Jelen | pričel ozirati po koliščih v jezeru.Najširnejše | A |
»Ne boš mi ukazoval, Karp! Nak!« Ostrorogi | Jelen | se je okretno prestopil v krošnji hrasta okrog | A |
Prek plitvine je pravkar veslal v drevaku Karp. | Jelen | mu je zdaleč povedal, čeprav je vedel, da ga | A |
skalah in plazovih oddaljenih gora. Ostrorogi | Jelen | se je pa počutil, kakor bi vanj nevidno prehajala | A |
Jaz pritisnem tebe ob tla, ne ti mene!« | Jelen | se je pomaknil nazaj k deblu.Spustil se je z | A |
dokaj suhega lesa, da bo čimveč žerjavice. | Jelen | je pa trebil z nožičem iz kresilnika postrvi | A |
ki je visel obešen na leseno kljuko, se je | Jelen | napil že precej postane studenčnice.Začutil | A |
razmišljal, če se mu ni samo sanjalo. Ostrorogi | Jelen | je vstal šele pod noč.Pojedel je še dvoje velikih | A |
potegnil drog iz vode in sedel na rilec drevaka. | Jelen | ni čakal dolgo, ko so tik okrog njega spet zaregljale | A |
oblake je pričela rožnato barvati jutranja zarja. | Jelen | se je že hotel najesti, da kasneje v prvem svitu | A |
prevrnil. Komaj, komaj in z vso močjo mu je | Jelen | ujel ravnovesje, tako silno je zamahnil som | A |
Počasi je drsel drevak proti krvavi lisi. | Jelen | je zagledal soma.Vedel je, da ne tiči tam, kjer | A |
in zajel precej vode. Dovolj je imel opraviti | Jelen, | da se mu ni prevrnil.Skoraj bi bil zgubil krepelo | A |
Ostrorogega sulice. »Zadel sem,« se je razveselil | Jelen. | »Samo še ne dovolj. | A |
njega je bila na široko vsa krvava. Ostrorogi | Jelen | je šele sedaj precenil ogromnost ugnanega soma | A |
pa ‒ trebuha bi mu dva moška ne mogla obseči. | Jelen | je že hotel zarjuti zmagoslavni rik, pa se je | A |
po plitvini okrog soma. . / . / stran 29 . / | Jelen | je bil spet lačen.Čeprav ni imel ničesar več | A |
zbudil. Utrujen in neprespan je Ostrorogi | Jelen | trdo zaspal. Čez dolgo časa ga je pa predramila | A |
Sonce se je nagibalo že k zatonu, ko se je | Jelen | zbudil. Prvi hip se ni zavedel, kje je. | A |
In naravnost proti njemu plava. | Jelen | se je prihuljil v drevak.Nagnil je glavo po | A |
Sam sem.« | Jelen | je vstal in drevak se je narahlo zazibal. »Saaam | A |
val blata jo je obdal. »Seveda je,« je branil | Jelen | svoj plen. Deklica je pa ponagajala: »Kakor | A |
Vsem bi ne bil kos.« »Sam vem,« se je smejal | Jelen. | »No, in?« je visoko dvignila trepalnice. | A |
In ti, kdo si?« »Ostrorogi | Jelen, | sin Brkatega Soma in že mrtve Skalne Zvezde | A |
Seveda si,« si je pogladil brke in kratko brado | Jelen. | »Imela si me za nespametnega in mislila, da | A |
v resnici dobro zdi. Samozavestno je stal | Jelen | v drevaku.Najrajši bi planil res v vodo in pograbil | A |
govoriti o meni in o vašem prvorojencu.« »Kaj!« | Jelen | je zrasel: »Neokretnemu Karpu da si namenjena | A |
In če ga ubijem.« Čimdalje bolj je bil všeč | Jelen | Roži.Ni vedela, s čim bi se mu prikupila. | A |
Roža je zaplavala proti cvetočim lokvanjem. | Jelen | je pa spet sedel.Dolgo se je boril sam s sabo | A |
Roža je obmolknila. »No kaj?« je bil nestrpen | Jelen. | »Vsak dan pridobivaš na ugledu. | A |
tako orjaškega soma, kakor si ga ti?« »Roža!« » | Jelen! | « Pod noč je pomagala Jezerna Roža Ostrorogemu | A |
dospel v domačo vodo. Luna še ni izšla, ko je | Jelen | izmučen od težke peze, ki jo je vlačil za drevakom | A |
bo Karp zavidljiv. Čudila se je pa, da je bil | Jelen | tako redkobeseden. Ves zamišljen se je lotil | A |
nagnilo čez poldan. Znojen je priplul Ostrorogi | Jelen | v svojem drevaku do konca daleč med hribe zajedene | A |
jelke in vseh vrst drevje je raslo ob bregovih. | Jelen | je premenjal daljši drog s krajšim in celo sam | A |
spodaj zavoljo vlage stati, zgoraj je pa ležal. | Jelen | je zašel v precejšen strmec.Z drogom ni mogel | A |
Da dožene, kakšna živad prihaja do jezerc, je | Jelen | pričel veslati blizu brega naokrog.Po sveže | A |
obeljeno krepelo. »Bobri,« se je razveselil | Jelen. | Prav za temi je stikal. | A |
pred Ostrorogim se je spet začel svetliti. | Jelen | je stopil hitreje in skoraj zagledal na široko | A |
in zagoščen z ločjem in trstjem in blatom. | Jelen | je vedel, da si z njimi bobri uravnavajo višino | A |
dvigala nad vodno gladino. Po kopicah v vodi je | Jelen | sodil, da je naletel na precej veliko naselbino | A |
sončili na vodnem gradišču, so storili prav isto. | Jelen | jih ni več videl.Starka je splavala pod vodo | A |
Takoj si ga zase zaznamuje. | Jelen | je potegnil izza pasa bodalo in vrezal v podrti | A |
Zapodi mu puščico med rebra. | Jelen | je sedel na deblo sveže izpodglodane breze. | A |
pljusnila iz vode in veter je zašumel v vejah. | Jelen | je gledal pred sabo novo kolišče.Ob pričetku | A |
« . / . / stran 40 . / Mladca, visokorasli | Jelen | in širokopleči Sulec sta si pomahala v pozdrav | A |
ga nihče ni mogel dohiteti, tudi Ostrorogi | Jelen | ne.Zato so mu vzdeli ime Urni Sulec. | A |
pravkar ti prehitel.« »Res sem te,« je prikimal | Jelen. | »Prav,« se je potajil Sulec. | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |