jedel (301-400)

kaj praviš ti k temu?« »Počakaj, zdaj bom	jedel!	« In res so se odprla vrata pri kuhinji in na	A
Inglesija. Z njim bil pri knezu Metternichu. 9	Jedel	pri Caramanu.Potem razgovori s patrom Inglesijem	A
dolenjskega vina. Cesar je pričel jesti, a	jedel	je s tako slastjo, da ga je bilo radost gledati	A
takega vse žive dni svojega življenja nisem	jedel.	« Z velikim zadovoljstvom si je brisal usta.	A
Poljanskem predmestju novica, da je sam cesar pil in	jedel	v Židanovi gostilnici in da je bil z vsem prav	A
prijatelj, stoj no! Vendar vidiš, da še nisem	jedel!	« Nič mu ni pomagalo.	A
»Niso! Da je oče doma, bi že rad	jedel!	« »Učil se ne bom, pa je ven!«	A
Vedel je, da sem bil tepen, ker sem pri Piškotu	jedel	za svoj denar.Pravim ti, k Piškotu od tistih	A
nikakih skušnjav: če se je včasi, ko je pri kosilu	jedel	njeno pečenko, naslonila na njegov stol, presedel	A
Skoraj se je smelo trditi o njem: ni spal, ni	jedel	skoraj, a vzlic temu se je redil, da se je na	A
dvorana se le počasi polni!« »Kdo bo danes	jedel	in pil!« je odgovorila gospa Primčeva. »Danes	A
Wallenstein je, cesarjev adjutant. Še včeraj je	jedel	pri nas kisle ledvice.« Dostavil je nič manj	A
vendar veš, da se valja po denarjih in da bi	jedel	konjski gnoj, če bi ga želodec prenesel.Tako	A
Joštu Štempiharju na Kranjsko polje, kjer sem	jedel	kašo in žgance!« »No in kaj iščeš danes	A
sobici pri vratih,« šepnila je Ana Rozina, »in	jedel	bo pri deklah v kuhinji.Molil bo za nas!«	A
Knez je prespal celo dopoldne, a opoldne je	jedel	sam v svoji sobi.Šele po jedi je prišel k bratoma	A
dobim za meniha, je moje. Sam prislužil, sam	jedel!	« Tu se je obrnil k dijaku:	A
/ svetu, nego da si usta premikaval, ko si	jedel!	Tako je in basta!	A
večnih potrebah je služboval pri gorski cerkvi,	jedel	sok, pil vodo ter razdajal vse, prav vse, kar	A
tja se je znal pritihotapiti, da je pil in	jedel	drugim na stroške. Kjer se je dolgočasila lepa	A
hude bolečine v nji. Vprašala je: »Kaj bi rad	jedel?	«Jesti nisem hotel, ali ona je le tarnala, da	A
sirom in orehi, česar do tedaj še nisem nikdar	jedel.	Stara mati se ni prikazala s peči, ali gospodar	A
pozneje lahko vse pove, kar mi povedati hoče.	Jedel	je za tri in morda še za več oseb. Ko je odšla	A
njegovega glasnega in zdravega smeha. Nerad sem	jedel	vpričo takega gospoda, pa sem moral, ali grižljaj	A
nikako delo; dela je bilo obilo, jaz pa sem samo	jedel	pri hiši.Poskušal sem delati, pa ni bilo mogoče	A
solza kakor ne skoro prej ne poslej. mNe bom	jedel!	Ne bom jedla!l hitelo je vse in žlice so obležale	A
če bi hotel, se ne bi mogel vrniti. Kdo bo pa	jedel	pokvarjeno kislo mleko, poslušal tetino pridigo	A
seboj ga bom h kosilu pripeljal, da bo z nami	jedel;	to mu bo večje veselje ko vsi denarji.Velika	A
nič nisi hotel vzeti, zato boš danes z nami	jedel	in pil in se po gosposko gostil.«Pavle se sladko	A
tudi druge posle pri hiši, s katerimi je Pavle	jedel,	če vedo, zakaj Pavle hujša.Rekli so mu:	A
danes ne boš več pri družini, ampak pri nama	jedel;	in karkoli boš poželel, le reci, in vse boš	A
»Ti ostaneš pri meni in boš z mano pri mizi	jedel,	dokler se ti bo ljubilo pri meni živeti.Zdaj	A
negodno otroče okrog kolišča. Čeprav še ni nič	jedel,	se Ostrorogi ni vrnil v kolišče. Že stakne kje	A
Nak! se je uprlo v njem. Da bi Karp	jedel	osoljeno meso, sam pa neslano.Nak in nak in	A
zraslo listov. Vsak je lahko po mili volji	jedel	godno in kasneje medno in pozimi suho sadje	A
in nekako boječe vprašala: »Gospodar! Boš še	jedel?	« Ostrorogi je odkimal.	A
Ostrorogega Jelena je posedel po jasi. Vsak je lahko	jedel	meso, kolikor ga je hotel, in prigrizoval grenke	A
doslej Ostrorogi še videl nikoli ni, še manj pa	jedel.	»Kje vendar dobite tako dobre podpepelnjake	A
odhaja. Ni ga pustila prej oditi, dokler ni	jedel	z njimi in dokler ni za trdno obljubil, da se	A
plavuti, pa je okusna, kakršne doslej še nisem	jedel?	« Jezerna in Kalina sta se spogledali.	A
pokazal pot. Izpraznil sem lovišča, da ne bo tujec	jedel	mojih jelenov in losov in zobrov in turov in	A
stran 94 . / iz velike sklede solato z rokami	jedel	in fajmoštra povabil ter mu vilice v roke potisnil	A
besede in tolkel in jecljal, kakor bi kislo repo	jedel	iz škrbaste sklede.In ko mi je ondan birič pečat	A
vrabcem nastavljal, veverice streljal in pekel in	jedel,	crknjene prašiče po okrožju pobiral in doma	A
goltal, kakor bi nazadnje v svojem življenju	jedel.	Tega mu pa ne zamerimo, saj je mož dobro vedel	A
bogme, te bodo pustili in jaz te bom našel in	jedel.	Ali tisti pes kosorepec leti za prašičem in ga	A
Golidi: »No, ti kajon, pri moji hiši si kruh	jedel,	dokler nisi bil za drugo ko za lego; zdaj, ko	A
dolgo zopet tiho. Bilo je poldne, nobeden ni še	jedel.	Tone vstane, gre za peč, veliko skledo vzame	A
bajé zato, ker ni bil oženjen in je grozno rad	jedel.	»Vsi smo, samo Podplatnika ni!« pravi Pirh.	A
premožen čez trebuh, da je rad špeh in čebulo	jedel	in ‒ kar je morda še imenitnejše ‒ da je bil	A
stola naslanjaje vedno vanjo govoril, ako ni	jedel	ali pil. Bil je lep mož.	A
več mojih vprašanj. »Nekatere matere kruh sem	jedel	in pod nekatero streho sem spal.Tam v Beneži	A
ampak golido ima in ne konja, pri pešcih je	jedel	komis in ne vem, kako bi se bil obnesel v ataki	A
bi Ančka ne bila Podlipnikova.« Kako naj bi	jedel,	saj je skozi stisnjeno grlo še dihal težko.	A
pohvalila Franca. »Le naredi jih, jaz jih ne bom	jedel,	« je izjavil Jok in se obrnil proč. »Zakaj ne	A
Najrajši je bil sam.	Jedel	je malo in hujšal je. »Ali je zbolel?	A
hodil. Saj morebiti danes nisi še nič gorkega	jedel.	« »Res nisem, pa nič ne de.«	A
Podgošar je skrbel za smeh, Žorga je molčal in	jedel,	Pokljukar pridno pil, Jok in Tomaž in pa Mica	A
tih, klavrn, ni govoril, ni kadil iz pipe, ni	jedel.	Na obličju se mu je bralo, da trpi on toliko	A
mogel pri bolni hčeri ostajati. Spal ni, niti	jedel,	niti pil, niti govoril. Vest mu je rekla	A
še bolehav; najrajši in najlaglje bi bil zdaj	jedel	in pil, pa nisem imel kaj. Stradali so me dodobra	A
pogostiti. In res, dali so nam še preveč; pil in	jedel	je, kolikor je kdo mogel.Ker na potu sploh nismo	A
drugega življenja. Strahoma sem jo pekel in	jedel.	Ko so ponoči moji tovariši jeli okoli ognja dremotni	A
ni mogel pošteno zajtrkovati niti obedovati.	Jedel	je samo zvečer, samo svojo telečjo pečenko,	A
čedno, lepo, čisto gospodinjo in zopet boš	jedel	lepo pečenko in čisto.« Bitič je oči zverižil	A
boste še obdačili,« ugovarja Koren. »Ne, ne, pa	jedel	bom zato več!« Glasni grohot in sledeče mu dovtipe	A
je mlajša hči. »Pravi, da je bolan in ne bo	jedel!	« reče mati. Tudi drugega dne ga še ni bilo dol	A
nisem gledal tvojih lepih oči, nego gledal in	jedel	sem tvoje sladke fige. Prav je bilo tako.	A
Tomaž je to opazil. »Ali bi	jedel?	« vpraša polglasno. »Zakaj ne!	A
radodarnost vedno bolj neumljiva, toda pil in	jedel	je z veseljem in z izvrstno slastjo. Sobica	A
je pisano. Pri gospodu sem stanoval, z njim	jedel	in pil ter ga vodil na sprehode.Gospod je bil	A
kajpak brez vode, ker voda ti je prepovedana.	Jedel	si zeli kakor nekdaj kralj Nabuhodonasar, ko	A
predvsem svojo ženo. Šel je mož med vegetarce in	jedel	prikuho, dočim je žena uživala meso.Tedaj se	A
more biti samo materin. »Lovrenc, pa bi poprej	jedel!	« je vabila. »Ne bom,« je zarenčal sin in potisnil	A
zvezde šteješ?« jo je pobožal z levico Lovrač in	jedel.	»Oh, ne, tako zagatno se mi zdi.«	A
njemu: »Za božjo voljo, kaj pa ti je? Le kaj si	jedel	po tistih krčmah?« Lovrač je krčevito stiskal	A
nihče pa ni za njim potočil solze. »Lahko bo	jedel	iz polne sklede!« so govorili ljudje, ko je	A
je na skrivaj brisala oči. »Še nikoli nisem	jedel	pri vas, danes pa se ne bom branil,« je spregovoril	A
Nenasitni izdajalec se lizal sedaj mokro kamenje in	jedel	prst, da si gasi žejo in polni želodec.	A
A tudi belega se ne bodem branil po mleku;	jedel	sem mnoge matere kruh, a takega ne zna peči	A
gosposko pijačo; grlo mi je suho, kakor bi bil	jedel	pezdirje. Brutus, Brutus, animae dimidium meae	A
pod svojim poveljem, da bi sedel, gledal in	jedel.	Vsak je imel svoje delo.	A
poprtnik ter delil ga družini. Mnoge matere kruh je	jedel	sin pozneje, okusil je morebiti, kar ima svet	A
med mu je bil najljubši zajtrk. Istotako je	jedel	v slast čudovito dobri fižol, ki raste po dolenjskih	A
dobre pečenke kakor na tem kosilu ni prej nikoli	jedel	in v glavo mu puhne misel, da mora biti Balša	A
napoti k družini in tlačanom; Peter pa je pil in	jedel,	dokler je izpraznil majoliko in obral kračo	A
živ, hrepeni želodec moj najbolj po štrukljih.	Jedel	sem jih že dostikrat, ali prav do sitega še	A
je grof Erger‐Berger pri knezu Pomarančarju	jedel	in pil, zvedel in učakal.Ali jako verjetno se	A
dobrovoljen, lačen in žejen kakor Grilmajer.	Jedel	in pil je za deset drugih, zato ni bilo čudo	A
majoliko vina. On ni pokusil ničesar, jaz pa sem	jedel	v slast kakor volk, tako dobro in obilno nisem	A
kmetje si bodo tako opomogli, da bo najubožnejši	jedel	vsak dan meso in popil polič vina.Gospodo bo	A
dobrih petnajst ur. Na potu ni ne počival ne	jedel	in pil.To je tudi za dobrega junaka dosti težavno	A
modrovati: »Na tem kamnu bom sedel, kadar bom	jedel	svoj kruhek in praznil svojo čutarico.Kadar	A
pri njih cel mesec ali dokler hoče. Marko ni	jedel	nikjer kruha zastonj.Razumel je izvrstno vsak	A
sem slišala, da si izmišljuje človek, kaj bi	jedel,	kadar se mu približuje zadnja ura.Repna cima	A
kakor njegovi bratje, da bi doma sedel in dobro	jedel	in pil.Najraje je hodil v Žabjek na samotno	A
V Žabjeku je živel puščavnik.	Jedel	ni drugega kakor zeli in to, kar raste v hosti	A
zase ne krajcarja: oblačil se je kakor prej,	jedel	in pil kakor prej, molil in živel kakor prej	A
za gospodo, ako se bo valjal kmet v denarjih,	jedel	meso in potico in pil starino.Te tri kralje	A
hosta. Cel ta čas se Božič in premaknil z mesta,	jedel	je travo, ki jo je dosegel z roko, in pa to	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani