Bojec je bil dvakrat nižji mož kakor njegovo orožje, že precej prileten in grozovito suh. Tudi njegovi tovariši ali podložniki, kakor bi se morebiti bolj pravilno govorilo, kajti Bojcu je bila danes velika oblast dana, da je zapovedoval svojim nestrašljivim organom mestne varnosti in mirnega spanca, tudi ti so bili precej sestradani na videz razen gospoda Sušnje, ki je bil ‒ nezvest svojemu vse časti vrednemu imenu ‒ vkljub svoji grbasti postavi vendarle nekaj bolj obširen čez trebuh, bajé zato, ker ni bil oženjen in je grozno rad jedel. »Vsi smo, samo Podplatnika ni!« pravi Pirh.