jedel (101-200)

zanj, stričnika, potem šele za druge; on je	jedel	in pil z najlažjo vestjo. Ko se je žeja in lakota	A
spominjal, kdaj bi bil zadnjič tako dobro pil in	jedel.	In postelja je bila videti tako mehka, tako	A
zadnje dni kupčija,« je dejal gospod Strada in	jedel	s tako slastjo, da mu je Ivan zavidal. Zavila	A
stvar na svetu, rajši bi ne bil ves dan ničesar	jedel,	ko da bi se ločil od pipca, torej ga je pa tudi	A
smilili in ker je mislil, da bo potem spet bolje	jedel.	Ali te misli ga kmalu zapuste in začne veselo	A
Huzarjev nisi videl pa si štirinajst let komis	jedel;	kaj si pa vendar delal?« »Kaj sem delal?	A
Matizelj, bržkone zato, ker jo je on neizrečeno rad	jedel.	Piškur si je precej drugo jutro naročil cel boh	A
sedel zamišljen poleg žene. Malo je govoril,	jedel	pa še manj, dasi je delal ves dan.Poznalo se	A
smeri prave. Prespal je, kod je pač naneslo in	jedel,	kar je kje našel.Kmalu je začel srečevati ljudi	A
vse od takrat, ko sem šel od doma, še nisem	jedel	take.« Razbojnikova žena je kriknila in omedlela	A
rumenjakom mazal brke in lase, namesto da bi ga	jedel.	In ko se je bril ‒ bril pa se je redno vsak dan	A
videl, vse bo šlo gladko, kot bi namazan kruh	jedel!	ga je trepljal Bumbaš. Boš videl, tako si	A
dobili toliko kruha, da ga je lahko še Čriček	jedel.	Včasih toliko žganja in vina, da je Bumbaš ves	A
Ob taki žegi gotovo ne kuhajo. Le kdo bo	jedel,	ko pa usta želijo samo piti?Če pa ne kuhajo	A
Jaz bi pil, on bi pa plačal. Jaz bi	jedel,	on pa bi plačal.In če želim še kaj za po poti	A
gostilni Durgole Neni zjutraj in opoldne in zvečer	jedel.	Le on si je lahko v shrambi sam točil vina.	A
zakrulincalo iz globine. Nikoli več ne bom	jedel	iz domačega piskra! Zdaj je Bumbaš brsnil v	A
zakaj si mi to napravil? Nikoli več ne bom	jedel	iz domačega piskra. Halgato je poznal to ukano	A
gumi! je bilo samo še slišati izza vogala.	Jedel	boš ti ta prekleti gumi, sam vrag, da ga boš	A
klošarskega videza sem se nato trudil, da bi vsaj	jedel	uglajeno in sem si pri prijemanju sočne in res	A
Gledati, to je, kot bi vohal meso, potem pa kruh	jedel!	je zaplahutal Gajaš. In to seveda jaz, ki si	A
iz macesnovine kip, ki se je držal, kakor bi	jedel	dren in ki je kazal s krnom levice v hrib, sta	A
četrti janjca, tri kopune, in ker sredice ni	jedel,	skorje štirih belih pogač, z maslom in jajci	A
Ubožec! Za mladih let sem	jedel	tudi jaz nekatere matere kruh, a taka bridka	A
hlastno segel po blagodati. Tako je zastonj	jedel	in pil on in paznik Gajer, in nekaj malega je	A
handžijo, za posredovalca. Vilar se je zahvalil,	jedel,	kimal z glavo ter nadaljeval »Še ni do golega	A
baš sedel na pragu svoje hiše ter iz peharja	jedel	sočne češplje.‒ Kako si, brate? ‒ ga vprašam	A
žganje cedim že celo uro, a lahko bi pil vino in	jedel	pečenko, pa nočem, ker danes je petek in post	A
vsebino. Dvakrat je poslal po vina in sam je	jedel	od suhega mesa in svežega sadja. Luna je že	A
tam sem se spravil za gladko mizo. Kaj sem tam	jedel,	kaj pil, tega ne povem.Le to priznam, da sem	A
/ . / stran 8 . / Vsaj dva dni ne bom nič	jedel!	Pa naj bo!	A
mast! Jaz bi se nemara redil, če ne bi drugega	jedel	kakor zelene pajke!Devetdeset imam kil!	A
dolg kakor širok. Komaj leto dni star je že	jedel	fižol in solato, nemara se je baš ob tej piči	A
sulca sicer nisem še nikoli videl ali celo	jedel,	a iz vznositega glasu obljube sem posnel, da	A
ostrigel, je šel v gostilno pri »Pošti« in tam	jedel	poparjene, z maslom zabeljene žemlje.Poparjene	A
povzela besedo gospa Jerajeva: »Meso bi rad	jedel,	plačal pa ne!Zakaj si mi preklical pri mesarju	A
je Jeraj izdolbel s prsti malo sredice in jo	jedel,	hodeč po sobi.»Preveč denarja ti gre za cunje	A
se usedel k mizi, da ne bi drobil po tleh, in	jedel.	Jerajeva je nadaljevala.	A
izpraševala, kako je bilo dopoldne v šoli.	Jedel	je in pravil, da je bil vprašan iz slovnice	A
da si videl procesijo in božje grobove, da si	jedel	potice in te je bolel želodec.‒ Ali imaš snažne	A
»Ko sem odmolil in vstal, sem pil kavo in	jedel	potice, po poticah me je bolel želodec,« je	A
to svetovno znamenitostjo je obstal Stanko,	jedel	in gledal.Sonce se je nagibalo k zatonu.	A
več delal na kmetih. Boš lahko gospod in boš	jedel	bel kruh.Imam fanta, kakršen si ti, dobro se	A
je prijazno dehtela v nos, koliko časa že ni	jedel	nič gorkega! ‒ vendar se je premagal: morebiti	A
njem, najbrž ima grižo, nemara je kaj nezrelega	jedel,	ko se je lačen potikal po svetu.Včasi se mu	A
hrane in vsega, meni in mojcem. Kdo bo tebe	jedel,	o berač, kdo te bo kupil obritega in z enim	A
ali čašo piva in potem je zopet šlo in še sem	jedel	in sem jedel toliko časa, da nisem mogel reči	A
in potem je zopet šlo in še sem jedel in sem	jedel	toliko časa, da nisem mogel reči »bof«. Niti	A
Prepameten bom za ta svet. Prepameten, da bi sploh še	jedel	in pil, prepameten za ženstvo.Pa tudi prepameten	A
smešnimi besedami ozaljšana. Toda sem snoči	jedel	ribice, moja duša je žalostna za smrt in ne	A
se mi zdi, kakor da usodnih ribic niti nisem	jedel,	nego jih je jedel Pepe, ta ki sedi v uredništvu	A
usodnih ribic niti nisem jedel, nego jih je	jedel	Pepe, ta ki sedi v uredništvu.Jaz sem samo gledal	A
sošolec iz II. a da je na veliki petek kožo	jedel	s prsta, ker se mu je lupila pri nohtu.In povrhu	A
želar, ni se bal Boga, nego je kradel pse in jih	jedel.	Ta želar je bil potem na državne stroške obešen	A
zavržen in izgubljen je bil ta želar, ki je	jedel	pse!Čigava je bila tajna zločinska roka, ki	A
in sploh ni moja navada, da bi moške besede	jedel.	Nego bom sveto vrnil prejšnji ostanek, kadar	A
ne bo mogel več, pa se ga je le lotil in je	jedel	ribo s čebulo posebe, slive in rozine posebe	A
pasteti, prijatelj Tomo ni mogel razložiti, toda	jedel	jo je in pravi, da je bila izborna. Jaz mislim	A
mu razžalil črnogorske ovce. Molčal je in	jedel.	Potem mi je porinil krožnik s skorjicami, zamahnil	A
veliko sladkorja, in bi izjavil, da ne bo nič	jedel,	pa bi bil le jedel po malem in brez prestanka	A
bi izjavil, da ne bo nič jedel, pa bi bil le	jedel	po malem in brez prestanka ‒ tako blaženo lepo	A
... Snoči sem	jedel	morsko ribo ‒ kadar snoči morsko ribo jem, me	A
Da boš ravno sedel pri mizi in ne boš z roko	jedel	solate, pujs!In da ne boš potem s krožnika pil	A
pesmi: »Franc Ksaver je šel čez murje in je	jedel	jajca purje.« Kdor je mogel, je potem purja	A
pa me povabite! Rad ustrežem in pridem in bom	jedel	in potem povedal, kaj mi ni bilo prav.Za jedilne	A
spat, si vtakne žemljo pod vzglavje, da jo bo	jedel	ponoči, ko se bo zbudil in bo lačen! Bog mu	A
jako zadovoljen in je z iskrenim navdušenjem	jedel	špinačo in v koščkih krompir ‒ oboje ga je čakalo	A
vsem dišalo. In je povedal, da je pri skavtih	jedel	tudi polento in makarone, ki obojega doma ni	A
grajal mlajšega, kako svinjè da je, jabolka da je	jedel	kar taka, kakršna je kupil od umazane branjevke	A
padel starejši, ker da je jabolko, preden ga je	jedel,	najprej obliznil in obrisal v robec, potem da	A
pride po juhi na mizo kaj boljšega. Niti ni	jedel	krpic na juhi, kajti tudi le-teh, je dejal,	A
trga. Toda je izjavil: zdaj ko je tu, da bo	jedel	tudi vse drugo ‒ to besedo je tudi pošteno izpolnil	A
Oddahnil se je skavt Peter in dejal, da bi lahko še	jedel.	Ker se pa za večerjo že obetajo nadevane paprike	A
Mihec je bil črnih las in črnih oči. Rad je	jedel,	rad se cmeril, od jedi in joka je bil venomer	A
in ga klicali za gospoda Dudo. No, kadar je	jedel,	ga je pač dal iz gobčka, kako pak! In pa kadar	A
mizo sedeti s človekom, ki je že dva meseca	jedel	ričet.« In tako je prišlo na dan, da je ponižni	A
lonček in skledico pred Janeza. »Ne bom tukaj	jedel.	Pri tebi bom, Ančka. Špela je huda.«	A
bila peka. Ančka je jedla masleno štruco in	jedel	jo je tudi Janez. Tretji dan so šli vsi po steljo	A
bi ga ne bili bolje.« Janez je ugriznil in	jedel.	»Ali mi ga boš privoščila, ko bova tamle gori	A
»Kadar ga boš zaslužil.« »O, potem bom	jedel	samo šarkelj!« »Ne verjamem.	A
na soncu, dihal planinski zrak, pil mleko in	jedel	žgance.«Rečeno, storjeno.	A
je kozico zaprl v kozjak. Z materjo vred je	jedel	v polju.Popoldne je ostal pri njej.	A
starodavna napoved: V potu svojega obraza boš	jedel	svoj kruh.Tak, v potu obraza pridelani kruh	A
osledil. Smuknil je skoznje, stopil h koritcu in	jedel,	jedel, da je bilo veselje.V gajbici po tleh	A
Smuknil je skoznje, stopil h koritcu in jedel,	jedel,	da je bilo veselje.V gajbici po tleh je bila	A
ves mrtev na rake. »‒ in vsak dan v postu boš	jedel	rake.« Taka obljuba je Petrusa premamila, da	A
Tvoj denar je moj.« Petrus je molčal,	jedel	bob in nazadnje zagodrnjal: »Raki so, le silno	A
mizo k stricu in ga gledali. France je naglo	jedel	in večkrat pogledal prek žlice na Franco, ki	A
okrog vogala in se ustavila pri Hani. Eden je	jedel	štruco komisa.Odrezal je precej velik kos in	A
če bomo delali, bomo tudi jedli.« »Aha, boš	jedel.	Ko bi ti vedel, kako so sprejele ženske danes	A
postavila predenj kot navadno. Fant je hlastno	jedel,	mati je sedela pri peči in se veselila. Ko je	A
nikar požrešni kakor tisti, ki je že sit še	jedel	in poginil.« Antje so zahrumeli in v en glas	A
nikdar tegà. Denar se siplje, zastonj boš pil in	jedel,	da se ti odebeli trebuh kakor kupola Svete Sofije	A
zajtrku. Da bi barbar, pogan, centurio kdaj	jedel	s carico! Dvorjanke so se zgrozile, toda poznale	A
nekaj požirkov. »O, gospod, gospod, kako bi	jedel,	kako bi pil, ko mi je pa žalost zadrgnila grlo	A
zakaj mrazilo ga je v hladni jutranji sapi.	Jedel	je s slastjo, napor in skrb sta ga užejala,	A
Seveda! Vsak bi	jedel,	če mu kdo strese v naročje.Prava ljubezen taka	A
Ugovarjam!« Ivan se je razgreval, Smrekar je	jedel	s slastjo in zdaj pa zdaj pogledal izpod čela	A
zjutraj vedel,« je odvrnil oče malomarno in	jedel.	Vendar pa mu je ušel pogled kradoma na Lucijo	A
zalagal, če je le kaj bilo (najraje bi vedno	jedel	po nemškem receptu pražen krompir) in z užitkom	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani