nova beseda iz Slovenije

janko (401-500)


Sam grem v četo. Ti,      Janko,      boš vodil bataljon, dokler oni iz štaba ne ukažejo  A
saj še dve teti živita pri Rebrovih. Rebrov      Janko      je za dva. Bojim se samo tega, da je ne bi  A
nič izgubil. Sicer pa dovolj letata okrog sin      Janko      in hči Milka. Olajšali ste me prejšnja leta  A
kakor njegovi vrstniki v vasi in kraju. Sin      Janko      ni bil takih nazorov.Gozda še zdaleč ni imel  A
kot vse poslance in ministre tega sveta. Naš      Janko      pa, če bi ga opolnoči zbudili, bi šel na tiste  A
perilo. . /\ .. stran 155 . \/ Tak je naš      Janko.     Tebi menda ne diši tovarna.   A
ne diši tovarna. Bojim se, da je ne bo naš      Janko      popihal tja.Kar naprej hvali tovarniške, da  A
starega ljubitelja gozda. »Tak bi moral biti naš      Janko,      pa bi bil vesel.« »Stric, vi morate biti srečni  A
Pameten mož. Hm,      Janko      je socialistični aktivist, kar mu nič ne nese  A
videl. Tisti polpismeni Jurij mu bo rekel:      Janko,      delaj to, čez eno uro zopet: Janko, pojdi in  A
bo rekel: Janko, delaj to, čez eno uro zopet:      Janko,      pojdi in prestavi. Ko je nekoč pripeljal hlode  A
Doma je izpregel konje. Mimo je prišel Rebrov      Janko      v lepih športnih hlačah. Rekel je, da bo šel  A
sram prijeti za koso,« je rekel Matija. »Rebrov      Janko      bo šel delat v tovarno.Jurij ga bo komandiral  A
ve, kaj se pravi biti svoboden kmet. Seveda,      Janko      je rad tudi ob delavnikih lepo oblečen in po  A
popil preveč žganja. Na vrček je prišel Rebrov      Janko.     Pozorno se je zazrl v Klančnikovega Matijo.   A
stroj in dva hektarja gozda,« ji je oponesel      Janko      in popil ostanek piva. Mimo gostilne je šel  A
tisto, kar so že v Beogradu rekli. Tako je,      Janko.     V mladosti so nekaj dali na tistega zadrugarja  A
vzeli. Bodo manjši davki,« je šaljivo dejal      Janko.      »Figo bodo manjši.«   A
prisedel. Potrepljal je Janka po rami in dejal: »     Janko,      ti si pameten.Zemlja ti nič ne nese, gozd že  A
Sicer pa, kakor hočeš.      Janko      se je odločil.« »Tudi jaz pravim, da tovarna  A
mi hitro sezuli skoraj nove gojzarje. Tisti      Janko      jih je obul in zavriskal od veselja. ‚Ravno  A
Če le more gre v gozd.      Janko      obrača hiši hrbet.«Zazrla se je na stensko sliko  A
Toliko bolj so žalovale Milka in njene tete. Tudi      Janko      je molčal kakor oče. Po pogrebu se je stari  A
Bilo mu je, kakor da je vse izgubil.      Janko      obrača kmetiji hrbet, Milka se je posvetila  A
odšla. Zvečer se je z njo pogovoril Rebrov      Janko.     Ko je po polnoči odhajal od nje, je pojokala  A
Mislil sem, da je nedolžna,« je naivno dejal      Janko.      »Beži no, Janko, prejšnji teden sta jo dva potnika  A
nedolžna,« je naivno dejal Janko. »Beži no,      Janko,      prejšnji teden sta jo dva potnika obračala po  A
doma, me je nagovarjala.« »Nemogoče,« je dejal      Janko.     »Drugače je čedna in postavna ženska.«   A
Klančnikov Matija me je znal bolj potešiti kakor ti,      Janko.     « »Tudi on te je imel?«   A
imela, poročila se pa ne bom, da boš vedel,      Janko.     « Obrnil se je, ji želel lahko noč in odšel,  A
imela, to vem. Stari Rebrov ne bo pustil, da bi      Janko      delal po svoji glavi.« Seveda je Janko vprašal  A
da bi Janko delal po svoji glavi.« Seveda je      Janko      vprašal za mnenje in nasvet Klančnikovega Matijo  A
imela v sedmih letih,« ji je užaljeno oponesel      Janko.     Od takrat se je ohladil do nje.   A
postelji je poklical Milko in Janka. »Boš ti,      Janko,      kmet ali žagar?« »Nisem se še odločil,« je zamrmral  A
žagar?« »Nisem se še odločil,« je zamrmral      Janko      in gledal v strop.»Pa ti, Milka?«   A
mislil, da ga bo Matija tako našpičil.« »Ej,      Janko,      Janko.Če bi ti imel značaj in pamet Klančnikovega  A
da ga bo Matija tako našpičil.« »Ej, Janko,      Janko.     Če bi ti imel značaj in pamet Klančnikovega Matije  A
staro letnico na rumenem lesenem stropu. Sin      Janko      se je pa ob očetovih besedah globoko zamislil  A
in odšel na žago. Čez štirinajst dni je bil      Janko      doma.Oče je ob tem dogodku skoraj ozdravel.  A
hojah in bukvah, mu je še posebej naročal. »     Janko,      imej rad naše gozdove.Tisti shodi, ki si jih  A
graščine 1850. leta.« . /\ .. stran 221 . \/      Janko      je poslušal očeta, ko mu je pripovedoval vse  A
Takrat je Rebrov poslušal zadnjič. Njegov sin      Janko,      ki je bil še zelo mlad, je kar naprej ploskal  A
ljubezni. Mene je pa ozmerjal, ker mu je naš      Janko      na vrtu utrgal dve žlahtni hruški.Kako vzgajate  A
da je ne bi užalil. Vesel je bil, ko mu je      Janko      dejal, da bo opustil žago. Noče, da bi ga komandiral  A
komandiral obratovodja. »Shodov sem sit,« je rekel      Janko,      »in še kregajo me oni z okraja, kako to, da  A
voditeljem, čez nekaj let so jim pa sodili.«      Janko      je sklenil in mračno dejal: »Oče, tete se starajo  A
ne bi mi vzeli, je dejal oni poslanec. Vidiš      Janko,      tebi, ki si mlad pa le priporočam, da obiskuješ  A
Takšna predavanja obiskuj, ne bo ti žal.«      Janko      je po slabih izkušnjah s politiko in službo  A
vedno komu pokoren, kakor pri vojakih. No,      Janko      se je menda premislil.Rekel je, da bo ostal  A
Naša Milka pa vidi samo šolo in klavir.      Janko      je pa kakor marčno vreme, sneg, dež, sonce,  A
sonce, veter, vse v enem dnevu. Tak je naš      Janko.     Ves je vnet za sestanke, shode in tisti šport  A
se mi ljudje ne posmehovali. Hudo mi je, ker      Janko      ne bo imel tako rad gozda, kakor ga imam jaz  A
Milka ima svoje skrbi s šolskimi paglavci,      Janko      je pa tako nestalen.Višje pod Snežnikom je grmelo  A
dneh obiskovali. Obiskoval ga bo godrnjaje tudi      Janko,      kadar bo prodajal hojke trgovcu za žago.Drvarščino  A
metale okleščke, ki so mu padali na klobuk. Oj,      Janko,      ti nisi moje krvi!Ne, nisi!   A
236 . \/ »Očeta dolgo ni domov,« je zvečer      Janko      dejal Milki, ki je na klavirju igrala Čajkovskega  A
drugega dne ni bilo domov, so ga začeli iskati.      Janko      je naprosil Klančnikovega Matijo, da sta šla  A
udaril v obraz. »Lepa jesen,« je dejal Matija.      Janko      je bil brezbrižen za lepote jesenske narave  A
tiste kraje, kjer si jo ti dobil,« je tiho dejal      Janko.      »Čas je, da se tudi ti oženiš,« je rekel Matija  A
je rekel Matija in mu porogljivo oponesel: »     Janko,      do okrajnega glavarja midva ne bova prišla.  A
ležala v naročju. »Oče, oče,« je zahlipal      Janko.      Matija je doumel, da ga je zadela kap.Odsekal  A
molze, dokler se ne obreji in povrže teleta.      Janko      ji je s konji peljal njene stvari, opremo in  A
Enkrat tedensko grem v gozd,« je tiho dejal      Janko.      »Šele sedaj vem, kako je oče imel rad domač  A
sedaj vem, kako je oče imel rad domač gozd.«      Janko      se je navsezadnje odločil, da bo opustil žago  A
Še socialist je bil povrhu.« »Dobro je to,      Janko,      da si se oprijel dela doma,« ga je ustavil sredi  A
je živel in umrl od vseh pozabljen. »Ej, ti      Janko,      površen si postal.Si se naveličal ali utrudil  A
Tudi jaz mu pritrdim.« »Zaostajaš      Janko,     « je zamrmral okrajni.»Na repu mase si.«   A
listje, drva, seno, gnoj,« mu je hitro odvrnil      Janko.     Pričkala sta se celo uro, dokler ni teta zaklicala  A
sta se celo uro, dokler ni teta zaklicala: »     Janko,      si pozabil napojiti govedo?Krave mukajo.«   A
Poslovila sta se kar na hitro.      Janko      je čez dva meseca pripeljal ženo s hribov.Vzel  A
ripravljala, da bo odšla v tovarno. Tako jo je našel      Janko      in hitro sta bila zmenjena.Bila je ženska, ki  A
zategadelj, ker bi ji moral za balo še spodnjo      janko      kupiti.To navsezadnje ni odločilno.  A
pobegniti s Karnic, da jih hočeš zamenjati za      janko.     Ali nisi iz prahu, ki ga že stoletja nosi veter  A
Najljubši prijatelj mi je bil velenadarjeni Hrvat      Janko      plemeniti Česmički.Komaj šestnajstletnega mladeniča  A
menda na dvoru ogrskega kralja Matjaža v Budimu.      Janko      me je predstavil slavnemu Kozimu de′ Medici  A
padla Tomanovićeva vlada in je postal predsednik      Janko      Vukotić, so se vsi veselili in upali na boljše  A
le Radoje Kontić je bil skeptičen: »Naj jaše      Janko      ali Marko, kobila mora nositi enega ali drugega  A
ima prav. Srečko je iz Zagreba, tata, Slavka,      Janko      ...Vsi ljudje, ki jih pozna, vsi so iz Zagreba  A
ANDERSENOVE PRAVLJICE Prevedel in priredil      Janko      Moder Palčica   A
in takoj izvedel, koliko piškotov sta spekla      Janko      in Metka. Ideja je že bila, pa kaj, ko so hitro  A
komparativne književnosti, največkrat njihov profesor      Janko      Kos.Pojav seveda ni samo literaren in umetniški  B
čeprav je Školčev ministrski kolega (Lojze      Janko)      ugotovil, da postopek ni bil speljan pravno  B
zamujanja pri magisteriju) odpustil isti profesor (     Janko      Kos), ki jo je poprej najhuje povzdigoval (nasproti  B
slavimo umetnost, knjižnica. V njej je delal      Janko      Glazer, ki se ga danes spominjamo.In tistega  B
Günter Grass: List 1-2 Prevajalec      Janko      Moder Če bi bil pisec te informacije eden  B
vprašanja, ki so jih v intervjujih postavili      Janko      Lorenci, Miroslav Slana, Risto Vitanov, Dalibor  B
najpomembnejša slovenska romanopisca Josip Jurčič in      Janko      Kersnik. Trdinove ”Bajke in povesti o Gorjancih  B
Mojstrski epik našega liberalizma pa je bil      Janko      Kersnik.Njegovi romani so verna podoba tistih  B
     Janko      Hacin: Vsi ti mladi fantje Virtualna slovenska  B
roj. 1880.), Josip (tudi Jože, roj. 1881.),      Janko      (roj. 1884.), Micka (Marija, roj. 1887.), Fridolin  B
s prevajanjem leposlovja. Tri leta mlajši      Janko      je maturiral v Kranju l. 1904. Star dvajset  B
* * * Oba brata, Josip in tri leta mlajši      Janko,      sta se zelo dobro razumela, kakor kažejo njuna  B
knjiga, str. 284. . / . / stran 8 . / Tudi      Janko      je imel v mladih letih literarne ambicije, kakor  B
svetu skoraj toliko kakor Adamovih otrok.«      Janko      Hacin okoli leta 1906 * * * Zelo hude notranje  B
* * Zelo hude notranje stiske je doživljal      Janko      pri 20 letih, ko se po končani gimnaziji dolgo  B
požrtvovalnosti za blagor narodov!« Tako je mislil      Janko,      ko mu je bilo 21 let.Devet let pozneje je izbruhnila  B
16 . / Hacinov Josip star 33 let, njegov brat      Janko      pa 30.Oba sta bila odvetniška koncipienta v  B
izveš tako iz časopisja in od bratov. Brat      Janko      gotovo že ne sme pisati iz Bosne.Jaz sem izvedel  B
vendar se zame začenjajo vojni dogodki šele Dr.      Janko      Hacin 3. bos.herc. pešpolk, rez. bataljon, 4  B
oddelku pri Vojnem zavodu za promet z žitom      Janko      Hacin, 1915, Dunaj, po vrnitvi iz Galicije  B

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA