janko (401-500)

Sam grem v četo. Ti,	Janko,	boš vodil bataljon, dokler oni iz štaba ne ukažejo	A
saj še dve teti živita pri Rebrovih. Rebrov	Janko	je za dva. Bojim se samo tega, da je ne bi	A
nič izgubil. Sicer pa dovolj letata okrog sin	Janko	in hči Milka. Olajšali ste me prejšnja leta	A
kakor njegovi vrstniki v vasi in kraju. Sin	Janko	ni bil takih nazorov.Gozda še zdaleč ni imel	A
kot vse poslance in ministre tega sveta. Naš	Janko	pa, če bi ga opolnoči zbudili, bi šel na tiste	A
perilo. . /\ .. stran 155 . \/ Tak je naš	Janko.	Tebi menda ne diši tovarna.	A
ne diši tovarna. Bojim se, da je ne bo naš	Janko	popihal tja.Kar naprej hvali tovarniške, da	A
starega ljubitelja gozda. »Tak bi moral biti naš	Janko,	pa bi bil vesel.« »Stric, vi morate biti srečni	A
Pameten mož. Hm,	Janko	je socialistični aktivist, kar mu nič ne nese	A
videl. Tisti polpismeni Jurij mu bo rekel:	Janko,	delaj to, čez eno uro zopet: Janko, pojdi in	A
bo rekel: Janko, delaj to, čez eno uro zopet:	Janko,	pojdi in prestavi. Ko je nekoč pripeljal hlode	A
Doma je izpregel konje. Mimo je prišel Rebrov	Janko	v lepih športnih hlačah. Rekel je, da bo šel	A
sram prijeti za koso,« je rekel Matija. »Rebrov	Janko	bo šel delat v tovarno.Jurij ga bo komandiral	A
ve, kaj se pravi biti svoboden kmet. Seveda,	Janko	je rad tudi ob delavnikih lepo oblečen in po	A
popil preveč žganja. Na vrček je prišel Rebrov	Janko.	Pozorno se je zazrl v Klančnikovega Matijo.	A
stroj in dva hektarja gozda,« ji je oponesel	Janko	in popil ostanek piva. Mimo gostilne je šel	A
tisto, kar so že v Beogradu rekli. Tako je,	Janko.	V mladosti so nekaj dali na tistega zadrugarja	A
vzeli. Bodo manjši davki,« je šaljivo dejal	Janko.	»Figo bodo manjši.«	A
prisedel. Potrepljal je Janka po rami in dejal: »	Janko,	ti si pameten.Zemlja ti nič ne nese, gozd že	A
Sicer pa, kakor hočeš.	Janko	se je odločil.« »Tudi jaz pravim, da tovarna	A
mi hitro sezuli skoraj nove gojzarje. Tisti	Janko	jih je obul in zavriskal od veselja. ‚Ravno	A
Če le more gre v gozd.	Janko	obrača hiši hrbet.«Zazrla se je na stensko sliko	A
Toliko bolj so žalovale Milka in njene tete. Tudi	Janko	je molčal kakor oče. Po pogrebu se je stari	A
Bilo mu je, kakor da je vse izgubil.	Janko	obrača kmetiji hrbet, Milka se je posvetila	A
odšla. Zvečer se je z njo pogovoril Rebrov	Janko.	Ko je po polnoči odhajal od nje, je pojokala	A
Mislil sem, da je nedolžna,« je naivno dejal	Janko.	»Beži no, Janko, prejšnji teden sta jo dva potnika	A
nedolžna,« je naivno dejal Janko. »Beži no,	Janko,	prejšnji teden sta jo dva potnika obračala po	A
doma, me je nagovarjala.« »Nemogoče,« je dejal	Janko.	»Drugače je čedna in postavna ženska.«	A
Klančnikov Matija me je znal bolj potešiti kakor ti,	Janko.	« »Tudi on te je imel?«	A
imela, poročila se pa ne bom, da boš vedel,	Janko.	« Obrnil se je, ji želel lahko noč in odšel,	A
imela, to vem. Stari Rebrov ne bo pustil, da bi	Janko	delal po svoji glavi.« Seveda je Janko vprašal	A
da bi Janko delal po svoji glavi.« Seveda je	Janko	vprašal za mnenje in nasvet Klančnikovega Matijo	A
imela v sedmih letih,« ji je užaljeno oponesel	Janko.	Od takrat se je ohladil do nje.	A
postelji je poklical Milko in Janka. »Boš ti,	Janko,	kmet ali žagar?« »Nisem se še odločil,« je zamrmral	A
žagar?« »Nisem se še odločil,« je zamrmral	Janko	in gledal v strop.»Pa ti, Milka?«	A
mislil, da ga bo Matija tako našpičil.« »Ej,	Janko,	Janko.Če bi ti imel značaj in pamet Klančnikovega	A
da ga bo Matija tako našpičil.« »Ej, Janko,	Janko.	Če bi ti imel značaj in pamet Klančnikovega Matije	A
staro letnico na rumenem lesenem stropu. Sin	Janko	se je pa ob očetovih besedah globoko zamislil	A
in odšel na žago. Čez štirinajst dni je bil	Janko	doma.Oče je ob tem dogodku skoraj ozdravel.	A
hojah in bukvah, mu je še posebej naročal. »	Janko,	imej rad naše gozdove.Tisti shodi, ki si jih	A
graščine 1850. leta.« . /\ .. stran 221 . \/	Janko	je poslušal očeta, ko mu je pripovedoval vse	A
Takrat je Rebrov poslušal zadnjič. Njegov sin	Janko,	ki je bil še zelo mlad, je kar naprej ploskal	A
ljubezni. Mene je pa ozmerjal, ker mu je naš	Janko	na vrtu utrgal dve žlahtni hruški.Kako vzgajate	A
da je ne bi užalil. Vesel je bil, ko mu je	Janko	dejal, da bo opustil žago. Noče, da bi ga komandiral	A
komandiral obratovodja. »Shodov sem sit,« je rekel	Janko,	»in še kregajo me oni z okraja, kako to, da	A
voditeljem, čez nekaj let so jim pa sodili.«	Janko	je sklenil in mračno dejal: »Oče, tete se starajo	A
ne bi mi vzeli, je dejal oni poslanec. Vidiš	Janko,	tebi, ki si mlad pa le priporočam, da obiskuješ	A
Takšna predavanja obiskuj, ne bo ti žal.«	Janko	je po slabih izkušnjah s politiko in službo	A
vedno komu pokoren, kakor pri vojakih. No,	Janko	se je menda premislil.Rekel je, da bo ostal	A
Naša Milka pa vidi samo šolo in klavir.	Janko	je pa kakor marčno vreme, sneg, dež, sonce,	A
sonce, veter, vse v enem dnevu. Tak je naš	Janko.	Ves je vnet za sestanke, shode in tisti šport	A
se mi ljudje ne posmehovali. Hudo mi je, ker	Janko	ne bo imel tako rad gozda, kakor ga imam jaz	A
Milka ima svoje skrbi s šolskimi paglavci,	Janko	je pa tako nestalen.Višje pod Snežnikom je grmelo	A
dneh obiskovali. Obiskoval ga bo godrnjaje tudi	Janko,	kadar bo prodajal hojke trgovcu za žago.Drvarščino	A
metale okleščke, ki so mu padali na klobuk. Oj,	Janko,	ti nisi moje krvi!Ne, nisi!	A
236 . \/ »Očeta dolgo ni domov,« je zvečer	Janko	dejal Milki, ki je na klavirju igrala Čajkovskega	A
drugega dne ni bilo domov, so ga začeli iskati.	Janko	je naprosil Klančnikovega Matijo, da sta šla	A
udaril v obraz. »Lepa jesen,« je dejal Matija.	Janko	je bil brezbrižen za lepote jesenske narave	A
tiste kraje, kjer si jo ti dobil,« je tiho dejal	Janko.	»Čas je, da se tudi ti oženiš,« je rekel Matija	A
je rekel Matija in mu porogljivo oponesel: »	Janko,	do okrajnega glavarja midva ne bova prišla.	A
ležala v naročju. »Oče, oče,« je zahlipal	Janko.	Matija je doumel, da ga je zadela kap.Odsekal	A
molze, dokler se ne obreji in povrže teleta.	Janko	ji je s konji peljal njene stvari, opremo in	A
Enkrat tedensko grem v gozd,« je tiho dejal	Janko.	»Šele sedaj vem, kako je oče imel rad domač	A
sedaj vem, kako je oče imel rad domač gozd.«	Janko	se je navsezadnje odločil, da bo opustil žago	A
Še socialist je bil povrhu.« »Dobro je to,	Janko,	da si se oprijel dela doma,« ga je ustavil sredi	A
je živel in umrl od vseh pozabljen. »Ej, ti	Janko,	površen si postal.Si se naveličal ali utrudil	A
Tudi jaz mu pritrdim.« »Zaostajaš	Janko,	« je zamrmral okrajni.»Na repu mase si.«	A
listje, drva, seno, gnoj,« mu je hitro odvrnil	Janko.	Pričkala sta se celo uro, dokler ni teta zaklicala	A
sta se celo uro, dokler ni teta zaklicala: »	Janko,	si pozabil napojiti govedo?Krave mukajo.«	A
Poslovila sta se kar na hitro.	Janko	je čez dva meseca pripeljal ženo s hribov.Vzel	A
ripravljala, da bo odšla v tovarno. Tako jo je našel	Janko	in hitro sta bila zmenjena.Bila je ženska, ki	A
zategadelj, ker bi ji moral za balo še spodnjo	janko	kupiti.To navsezadnje ni odločilno.	A
pobegniti s Karnic, da jih hočeš zamenjati za	janko.	Ali nisi iz prahu, ki ga že stoletja nosi veter	A
Najljubši prijatelj mi je bil velenadarjeni Hrvat	Janko	plemeniti Česmički.Komaj šestnajstletnega mladeniča	A
menda na dvoru ogrskega kralja Matjaža v Budimu.	Janko	me je predstavil slavnemu Kozimu de′ Medici	A
padla Tomanovićeva vlada in je postal predsednik	Janko	Vukotić, so se vsi veselili in upali na boljše	A
le Radoje Kontić je bil skeptičen: »Naj jaše	Janko	ali Marko, kobila mora nositi enega ali drugega	A
ima prav. Srečko je iz Zagreba, tata, Slavka,	Janko	...Vsi ljudje, ki jih pozna, vsi so iz Zagreba	A
ANDERSENOVE PRAVLJICE Prevedel in priredil	Janko	Moder Palčica	A
in takoj izvedel, koliko piškotov sta spekla	Janko	in Metka. Ideja je že bila, pa kaj, ko so hitro	A
komparativne književnosti, največkrat njihov profesor	Janko	Kos.Pojav seveda ni samo literaren in umetniški	B
čeprav je Školčev ministrski kolega (Lojze	Janko)	ugotovil, da postopek ni bil speljan pravno	B
zamujanja pri magisteriju) odpustil isti profesor (	Janko	Kos), ki jo je poprej najhuje povzdigoval (nasproti	B
slavimo umetnost, knjižnica. V njej je delal	Janko	Glazer, ki se ga danes spominjamo.In tistega	B
Günter Grass: List 1-2 Prevajalec	Janko	Moder Če bi bil pisec te informacije eden	B
vprašanja, ki so jih v intervjujih postavili	Janko	Lorenci, Miroslav Slana, Risto Vitanov, Dalibor	B
najpomembnejša slovenska romanopisca Josip Jurčič in	Janko	Kersnik. Trdinove ”Bajke in povesti o Gorjancih	B
Mojstrski epik našega liberalizma pa je bil	Janko	Kersnik.Njegovi romani so verna podoba tistih	B
	Janko	Hacin: Vsi ti mladi fantje Virtualna slovenska	B
roj. 1880.), Josip (tudi Jože, roj. 1881.),	Janko	(roj. 1884.), Micka (Marija, roj. 1887.), Fridolin	B
s prevajanjem leposlovja. Tri leta mlajši	Janko	je maturiral v Kranju l. 1904. Star dvajset	B
* * * Oba brata, Josip in tri leta mlajši	Janko,	sta se zelo dobro razumela, kakor kažejo njuna	B
knjiga, str. 284. . / . / stran 8 . / Tudi	Janko	je imel v mladih letih literarne ambicije, kakor	B
svetu skoraj toliko kakor Adamovih otrok.«	Janko	Hacin okoli leta 1906 * * * Zelo hude notranje	B
* * Zelo hude notranje stiske je doživljal	Janko	pri 20 letih, ko se po končani gimnaziji dolgo	B
požrtvovalnosti za blagor narodov!« Tako je mislil	Janko,	ko mu je bilo 21 let.Devet let pozneje je izbruhnila	B
16 . / Hacinov Josip star 33 let, njegov brat	Janko	pa 30.Oba sta bila odvetniška koncipienta v	B
izveš tako iz časopisja in od bratov. Brat	Janko	gotovo že ne sme pisati iz Bosne.Jaz sem izvedel	B
vendar se zame začenjajo vojni dogodki šele Dr.	Janko	Hacin 3. bos.herc. pešpolk, rez. bataljon, 4	B
oddelku pri Vojnem zavodu za promet z žitom	Janko	Hacin, 1915, Dunaj, po vrnitvi iz Galicije	B

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani