janko (101-200)

Pravi, da je v starih zaporih lepše smrdelo.	JANKO:	Kako se piše? BLAŽENKA: Višji paznik Lojze	A
BLAŽENKA: Višji paznik Lojze.	JANKO:	Višji paznik Lojze.Od kdaj pa je on višji paznik	A
VE KA PE DE ... tam vlada precejšen nered.	JANKO:	To so posamezni ekscesi ... LASZLO: Čakaj	A
imaš med cevmi, drugemu premalo smrdi ...	JANKO:	Ne dovolim, da bi kritizirali tisti, ki danes	A
V našem VE KA PE DE je vse v redu.	JANKO:	Hvala, tovariš Marek. MAREK: Razburiš pa	A
nekoliko preveč pila. MAREK: Torej, tovariš	Janko:	počitek. VASILKA: Zadnje čase toži, da ga	A
MAREK: Ampak zdaj si v upravniški sobi,	Janko.	LASZLO: Tam tudi ni oken.	A
LASZLO: Tam tudi ni oken.	JANKO:	Ne gre za to ... nekaj drugega je ...Včasih	A
Ampak zadnjič ste podzidavali, sam sem videl.	JANKO:	Problem je v tem, da ni cementa. GOLUBOVIĆ	A
GOLUBOVIĆ: Uvozite ga.	JANKO:	Odjebi ti to.Pardon.	A
V kakšnem času živimo? IRMA:	Janko	ima klavstrofobijo, jaz imam akrofobijo, Marek	A
MAREK: Kdaj se je pa tale napila?	JANKO:	Vasilka, zakaj se je Irma napila? MAREK:	A
nisem pila, temveč srce sem svoje izlila ...	JANKO:	Dajmo, dajmo, dajmo ... srečno smo prišli skozi	A
Saj nismo brodolomci, da boš tako govoril.	JANKO:	Predstava se bo vsak čas začela, vabim vas,	A
IRMA: Na rit. Projektor, ki ga uporablja	Janko,	je isti, s katerim so nekoč gledali načrte za	A
pri gramofonu in išče neko ploščo. Zatemnitev,	Janko	začne s predstavo.Pri izbiranju fotografij ima	A
posnetku: Boljši aparat pa bi si lahko omislil.	JANKO:	Ta je še iz časov našega zanosa in elana.	A
DEDAL: Mislim ... kar nadaljujte.	JANKO:	Kdo pa je tega povabil? VASILKA: Jaz sem	A
VASILKA: Jaz sem ga povabila.	JANKO:	Ti si ga povabila?Lepo.	A
DEDAL: Hvala ... oprostite, delo imam.	JANKO:	Delo? Kdaj pa je že on delal?	A
LASZLO: Košare je pletel, to je tudi delo.	Janko	in Golubovič se zasmejeta. DEDAL: No ja	A
Eno so hormoni, drugo revolucije.	JANKO	Irmi: Vrgel bom skozi vrata tebe in njega	A
sem samo videti, kakšne frise boste imeli.	JANKO:	Ne moremo ti zameriti, ker vsi vemo, od kod	A
Sedi.	JANKO:	Kozarec že ima, sedel pa ne bo.Oprostite, to	A
tako, potem se pa res ne moremo pogovarjati.	JANKO:	Najprej se bo opravičil . . . Oprostite, tovariš	A
VASILKA: Zaradi mene je prišel.	JANKO:	Zaradi tebe lahko tudi gre. GOLUBOVIĆ: Drugače	A
To je.	JANKO:	Zmeraj je vse priznal, še preden sem se ga dotaknil	A
MAREK tiho: Ni ga treba poniževati.	JANKO:	Sami ste rekli, da ga več ni.To je: njega preprosto	A
Z nulo, z nulo.	JANKO:	S cunjo.Umazano, človeško izprijeno, izžeto	A
Zanalašč si tole oblekla.	Janko	naglo stopi k Vasilki, dvigne roko, hoče jo	A
gramofonu, položi ploščo. . / . / stran 115 . /	JANKO:	Lahko bi nadaljevali s filmom ... Nihče	A
Veronikina SOTEŠČAN vitez na dvoru Celjanov	JANKO	Deseničarjev sorodnik META Veronikina služabnica	A
Morda ženit se. To bi bil naš gospod študent	Janko	hud, hihi! DRUGI STREŽAJ E, ženit se že ne	A
Odideta. DRUGI PRIZOR Deseničar,	Janko	prideta v pogovoru DESENIČAR To ni nič, pravim	A
Kaj imaš opravka ravno danes?	JANKO	Odjezdil bi za nekoliko dni v Zagreb.Tam dobim	A
vendar predstaviti kot svojega sorodnika.	JANKO	Če vi ukažete, da ostanem, ujec, potem ostanem	A
Menda se vendar višje družbe ne bojiš.	JANKO	Bojim se je ne, a veseli me tudi ne, zato bi	A
DESENIČAR Kako je to?	JANKO	Ošaben rod je, jaz se ne klanjam rad, to veste	A
plemenitaši smo, pred kralja lahko pristopamo.	JANKO	Vi ga boste prijazno sprejeli, ujec, pojde	A
in pred mogočnostjo nosi svet hrbet kriv.	JANKO	Jaz ga tudi krivim, kadar moram, ali kadar	A
imajo svojo veliko misel. . / . / stran 9 . /	JANKO	Ravno zato jih ne ljubim.Celjski grofi so presamogo	A
gospodarstva in bogastva, zato so delavni.	JANKO	Potem pa gorje nam in svobodi, kolikor je še	A
Nu, ti ostaneš doma, pa je!	JANKO	Če zahtevate vi, ujec ... DESENIČAR Jaz nič	A
DESENIČAR Proč hoče iti. VERONIKA	Janko?	Pokaj, kam?	A
vem, kam bomo konje spravili. Pridi za menoj,	Janko,	če se odločiš pri nas ostati, kakor je prav	A
Odide. ČETRTI PRIZOR Veronika,	Janko	VERONIKA Ti hočeš oditi?Zdaj, ko grof prihaja	A
Zdaj, ko grof prihaja?	JANKO	Hotel sem.A ker tvoj oče želi, da ne idem,	A
in moreš iti; jaz te ne zadržujem prav nič.	JANKO	s tresočim se glasom: Prav nič?Vseeno ti	A
VERONIKA Tega nisem rekla, da mi je vseeno.	JANKO	Ampak? VERONIKA Da si ti sitnež, ki besede	A
VERONIKA Da si ti sitnež, ki besede kolje.	JANKO	In sitneža se rada znebiš, jeli? VERONIKA	A
VERONIKA Vidiš, kako zavijaš moje besede?	JANKO	Zavijam?Niso li jasne?	A
Povej mi vendar pameten vzrok!	JANKO	Očetu sem ga že povedal.Jaz sem protivnik grofov	A
ločiš, vidi se mi. Premisli vendar, bratranec	Janko,	koliko se celjski grofi brigajo za to, ali smo	A
Čemu bi jih potlej ti sovražil?	JANKO	Ali se brigajo zame ali ne, ali so bogati ali	A
iščem jih. VERONIKA To je ponos, ali ‒	JANKO	Ponos beraški, hočeš reči. VERONIKA No da	A
bogastvo, ime, časti, sijajnost in slavo.	JANKO	Ne, zakaj bi ga zavidal? VERONIKA Jaz pa	A
VERONIKA Jaz pa!	JANKO	Zavist je greh, slabost, neplemenita lastnost	A
A še tačas ti ni prav!	JANKO	žalosten: Prvič te slišim tako govoriti,	A
tega ne pustim, strogi gospod bratranec.	JANKO	Če me pošiljaš proč, moram iti.Odide.	A
VERONIKA sama: Dober človek, ta naš bratranec	Janko,	res dober človek, ali grozno dolgočasen! Dober	A
ljubo, velika čast, samo če ona hoče. Greš?	JANKO	ki je bil med zadnjim tiho prišel: Ne hodi	A
Pojdem! . / . / stran 24 . / FRIDRIH Dobro.	JANKO	Ne hodi! FRIDRIH Kaj hoče ta?	A
VERONIKA On nima tu ničesar hoteti.	JANKO	Ničesar?Naj ti ne bode nikdar žal!	A
od tod grem, domov. SEDMI PRIZOR Veronika,	Janko	JANKO Zdravo, Veronika, lahko sem te našel	A
grem, domov. SEDMI PRIZOR Veronika, Janko	JANKO	Zdravo, Veronika, lahko sem te našel in še	A
lahko sem te našel in še samo. VERONIKA	Janko!	JANKO Nepričakovan, to vem. VERONIKA Kakor	A
sem te našel in še samo. VERONIKA Janko!	JANKO	Nepričakovan, to vem. VERONIKA Kakor od boga	A
VERONIKA Kakor od boga poslan o pravem času.	JANKO	Kaj ti je?Kako si bleda in kake so ti oči!	A
mrtva je, k očetu, k vam, tu ne smem več biti.	JANKO	Kdo te je razžalil? VERONIKA Nihče, le proč	A
VERONIKA Nihče, le proč pojdiva, domov.	JANKO	Taka, kakor si, brez vsega, kar imaš s seboj	A
on najmanj, on mi je dober, o, on posebno.	JANKO	Sovražim ga!Sovražim ga še bolj, če ga ti hvališ	A
Odide. OSMI PRIZOR Fridrih,	Janko	FRIDRIH ki je že prej skrivaj v ozadju prišel	A
bi imel pa morda še kdo kaj govoriti, ne?	JANKO	Prišel sem kragulju golobico iz gnezda oteti	A
naščuvati in pošljem hlapce z bičem na tvoj hrbet.	JANKO	potegne meč: Le strahopetec žuga s hlapci	A
ima meč tudi za kaj drugega nego za igračo?	JANKO	Za grofovske lopove! FRIDRIH potegne meč	A
FRIDRIH potegne meč: Ti kmet!	JANKO	Pokaži, da znaš z železom tako braniti se,	A
potem strežaji VERONIKA Zaboga, kaj je to?	Janko,	nehaj!Pusti ga, Janko!	A
Janko, nehaj! Pusti ga,	Janko!	Gospod grof!	A
bojevnika, v tistem hipu Fridrih ranjen pade.	JANKO	Beži z menoj, tam prihajajo ljudje! VERONIKA	A
Kri mu teče.	JANKO	Pojdi, časa ni! VERONIKA poklekne pred ranjenim	A
Jaz ostanem pri njem!	JANKO	odskoči: Torej je vendar vse res! Izgubljena	A
Veronika! STREŽAJI Primite ga, primite ga!	JANKO	z mečem braneč se, naglo odhaja: Živega me	A
je njegova hči grofica Celjska. In bratranec	Janko	še tega ne vé, in drugi ne!Kaj porekó!	A
Kaj porekó! Da,	Janko	mora slišati, on, ki je najbrž slabo mislil	A
ČETRTO DEJANJE Gozd PRVI PRIZOR Veronika,	Janko	VERONIKA Trudna sem. Počivajva. JANKO Sedi	A
Veronika, Janko VERONIKA Trudna sem. Počivajva.	JANKO	Sedi tam na hlod.Še malo vina imam tu v čutari	A
preganjalcev več ne bode. Lahko se ti zahvaljujem,	Janko,	za rešitev iz groznega ujetja pri onem surovem	A
kateremu me je kruti stari grof izročil. Ah,	Janko,	ti, ti si me rešil. JANKO Ni lahko misliti	A
Ah, Janko, ti, ti si me rešil.	JANKO	Ni lahko misliti, da bi po teh samotnih stezah	A
stran 71 . / tebe ne bilo, da si me rešil,	Janko,	ti edini prijatelj.Kako se ti bom zahvalila	A
Kako se ti bom zahvalila?	JANKO	Ne misli zmerom o tem. VERONIKA Ne misliti	A
otresti ne morem. Ti ženske ne poznaš, moj dragi	Janko;	ne veš, da, kogar je ona ljubila, ne more ga	A
dolgo, da stari umrje. Potem pojdem s teboj,	Janko,	kamor hočeš, k očetu, k sorodnikom, k tebi,	A
Fridrihu, v Celje, hočeš? Ne gledaj tako temno,	Janko,	prijatelj moj, rešitelj moj! JANKO Nečem!	A
temno, Janko, prijatelj moj, rešitelj moj!	JANKO	Nečem!Nisem zato svojega življenja zastavil	A
tako govoriš, ker ne poznaš srca njegovega.	JANKO	Celjan nobeden srca nima. VERONIKA Le Fridrih	A
njegovimi ljudmi kakor na lovu izpodena zver. O,	Janko,	reci mi ti, še ti, da ni tako, da se motim,	A
ni tako, da se motim, da me on še ljubi.	JANKO	Ne, tega ne rečem.On te ni nikdar prav ljubil	A
jeklo, da mu ga sama zasadim v nezvesto srce.	JANKO	Moje jeklo se je že enkrat rdečilo z njegovo	A
nisem poznala ni žgoče ljubezni ni nje nesreče.	Janko,	in ti si prišel zdaj póme, ko so me vsi drugi	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani