ja (2.001-2.100)

je ob skodelici čaja dejala Frances. "Oh,	ja,	verjetno res," je dejal njen oče.Ni vedela,	A
"Jim je tam všeč?" "Oh,	ja.	Njim je prav povsod lepo."	A
Saj jih nimaš enaindvajset, veš." "	Ja,	vem.To je bil moj zadnji veliki met."	A
zamišljeno dejala in si predstavljala prizor. "	Ja,	mislim, da sva bila res."Pomislil je.	A
pogrešala sem te, res sem te tako zelo pogrešala." "	Ja,	" je dejal.Spet je bil čisto pri sebi.	A
To ji je tudi povedal.	Ja,	je dejala in se zakopala k njemu pod bele rjuhe	A
"Nimaš pojma." "	Ja,	in ti imaš šminko na zobeh." Obrnila se je k	A
pogled je bil še naprej spuščen in lenoben. "	Ja,	ampak punce ne naredijo vedno tistega, kar rečejo	A
Dvignila sem pogled. "	Ja.	"Beseda je izzvenela hkrati z njegovim izdihom	A
Pokimala je proti meni. "	Ja,	" sem rekla z najlepšim glasom, kar jih premorem	A
Zmenjena sem z nekaj prijatelji," sem lagala. "	Ja?	In kje so?"	A
Nagnila sem se nazaj, kolikor sem se lahko. "	Ja,	" sem rekla, zdelo se mi je, da res vidim rumene	A
Sem že na vrsti?" je Sharky zavpil nazaj. "	Ja.	" Tip je bil nabit, čokatih nog in s povsem nizko	A
Ošinila sem ga s pogledom. "	Ja,	oblečen sem bil v tole." Pokazal je na deskarske	A
Hitro se je ozrl proti meni. "	Ja.	" Prav v tistem hipu se je pripeljala Louise	A
Zdaj samo še dramatizira." "To pa to,	ja.	" Punčka je spet zakričala in natakarica jo je	A
"Črva, eh?" "	Ja,	črva." Sharkyju se je to zdelo zabavno.	A
"Mullet?" Sharky se je sklonil predme. "	Ja?	" je odvrnil Mullet, še vedno s pogledom na mojem	A
"Tja zadaj?" sem butasto ponovila. "	Ja,	daj, srček.Pojdiva tja zadaj.	A
"Si prepričana, da ne boš nič spila?" "	Ja.	" "Izbral bom pesem zate."	A
Saj je bilo vse res. "	Ja,	seveda," je rekel posmehljivo. Ozrla sem se	A
Ozrla sem se nazaj, proti vratom biljardnice. "	Ja,	kar teci." Počasi je prikimaval, kot bi hotel	A
"Rebecca?" je vztrajala. "	Ja,	v redu." Igračkala sem se z rožnatimi čipkami	A
Melissine oči so se priklenile na moje. "	Ja,	tako je!" je zavreščala Rebecca. Ko Melissa	A
"Z menoj je vse v redu, Rebecca." "	Ja,	zagotovo." "Pojdi stran," je ihtela.	A
ju je bilo preslišati. "Oh, prosim ... Oh,	ja	... Oh, Kev ..."In v odgovor krulež, krulež	A
"Rebecca?" "	Ja.	" "Se spomniš, ko sta bila mami in očka še skupaj	A
spomniš, ko sta bila mami in očka še skupaj?" "	Ja.	" Glede tega sem bila brezbrižna, toda če sem	A
Moja sestra ni lajdra." "	Ja,	pa je," je rekla Donna. Udarila sem jo tako	A
kak lokal, jaz se že ne bom dajala s tem. "	Ja,	zelo okusno je," mi je Louise poblisknila z	A
da nista tako nesramni do vajine matere." "	Ja,	pa sva," je rekla Melissa, in to me je spet	A
"Pa saj je namenjena prav temu, kajne?" "	Ja,	ampak rada vidim, da je suha." Nisem razumel	A
"Rebecca?" "	Ja?	"Moj glas je bil nerazločen in pridušen.	A
ampak samo kot željeno sliko lepega nasproti, -	ja,	nasproti naj bi bilo lepo! -, ki bi mu lahko	A
katerega so smeli tudi speči, bolni, umirajoči,	ja,	celo umrli.Vzravnal sem se in hotel, da bi bil	A
ob tuji ženski, tako natančno kot še nikoli:	ja,	tudi mati je še do pred kratkim govorila s takim	A
izbruh, veselja, jeze, bridkosti, zaničevanja,	ja,	razsojanja.Še v začetnih bolečinah njene bolezni	A
sem to doživel kot opis, ki me je osvobajal,	ja,	kot ljubkovanje, pod katerim sem zadihal; in	A
ponesrečenih na nagrobnikih, opažam, kako mladi,	ja,	otroški so bili, še kot fantje, vsi skupaj.	A
Trpinčenje mi je razvezalo jezik, in materi sem (	ja,	njej) lahko povedal za sovražnika.Tista pripoved	A
strinjam z njegovim načinom razvrščanja snovi.	Ja,	delal se je, kot da mi je snov že zdavnaj znana	A
imeti nihče nobenega še tako visokega mnenja -	ja,	zdaj, potem ko sem nekomu postal znan tako blizu	A
‘somišljenje’, zadel veliki pogled veselja,	ja,	ganjenosti, tako grozno spačil, samo da bi ga	A
samoumevno ostajal zunaj. S srhom začudenja,	ja,	spoštovanja, kot bi šlo za čaščenje skrivnosti	A
da sem jo neponovljivo zamudil, je hromilo,	ja,	povzročalo je, posebej v družbi vrstnikov, ki	A
gledanju, vsak njegov gib deloval kot primera.	Ja,	tako počasi, tako premišljeno, tako molčeče	A
odmikala v svetlomigetajočo se hišno steno.	Ja,	trenutek otrok v somraku, ja, trenutek pleskarja	A
hišno steno. Ja, trenutek otrok v somraku,	ja,	trenutek pleskarja, ki dela brez prič, ja, trenutek	A
ja, trenutek pleskarja, ki dela brez prič,	ja,	trenutek soprisežnikov, posedajočih v soncu	A
še pravkar tudi sam trudil, da bi sodeloval?	Ja,	toda zdaj sem štorasto nem sedel ob robu in	A
pač oni, in kako jaz zanje nisem obstojal.	Ja,	s tem ko so ti meščanski sinovi in hčere pred	A
njeni progi, kot se je ona z mano po moji.	Ja,	moja proga, z vlaki ali avtobusi, s kolodvori	A
pačila vse kote domačije, da tukaj ni doma,	ja,	celo, da je kaznovan s tem krajem, je bila še	A
asprotovala v besednem prepiru. Mati, tako brezbožna,	ja,	tako bogokletna, kot je sicer bila, je pred	A
bil ustvaril sebi in svojim družinskim članom;	ja,	še likofa, s posestnikom Gregorjem Kobalom,	A
nobenega jezika več in postajale so nasprotniki,	ja,	izvrševalci.Pomni: uničujoče ni bilo morda to	A
ohranjale v teku, čisto drugačen vtis o delavcih,	ja,	ljudeh nasploh, od tistega, kakršnega sem bil	A
narečni obliki, preberljivo, šavsnil nad mano.	Ja,	v domačih mestih se nisi mogel, kadar si stopil	A
oči fragment hebrejskega črkopisnega svitka -	ja,	‘skočil v oči’; kajti odpiranje pokrajine okrog	A
Mir prosim!« sem mu na to potihoma odvrnil:	ja,	odločil sem se, da se ne bom nikoli več pojavil	A
Strah in trepet’. Vendar tam več kot ene strani,	ja,	več kot prvega stavka, nisem zmogel.Šele nekega	A
zbranosti, bi se enkrat strinjal s svojim sinom: »	Ja,	to bo zdaj njegova igra!« Tudi kjer	A
prikrivale, je nosilo sad drugačnega okusa;	ja,	bila so celo drevesa, kjer se je od enega nadstropja	A
okorevajoči očetovi sklepi, moja razučenost (	ja,	to je prava beseda) skoraj vsakega fizičnega	A
prej odpovedujočim glasom, dobesedno dalje: »	Ja,	pripovedoval vam bom!« O tistih treh	A
prdenja je nastopil kot samozavestni govorec,	ja,	kakor na nekaterih svojih odtrganih lističih	A
svojega ‘prednika’, ki ima iste starše kot jaz;	ja,	za svojega prednika sem določil Gregorja Kobala	A
koči, potopljen v slovar, v eno samo stran,	ja,	v posamezno besedo, od katere se potem zazre	A
vsakič ugledal ustrezno stvar pri nas doma;	ja,	tista edina beseda je šele vrgla svetlobo na	A
vrele čežane’ celega domačega čebeljega roja.	Ja,	tisti, ki je ‘na piščali iz brezovine proizvajal	A
bilke z nanizanimi jagodami, ni živo doživel.	Ja,	okrog vsake besede, pri kateri sem pričel tuhtati	A
pogosto tarnal, da sem dovzeten za obešenjaško,	ja,	da prav hlepim po mračnem in grozotnem; zakon	A
spoznaval, med opazovanjem imen, vzorec v svetu,	ja,	načrt, ki je deželno ljudstvo in vaško hišo	A
trenutke spoznanja ni veliko redkeje spremljalo: »	Ja,	tako je!« kot »Ja, to je beseda!«?	A
»Ja, tako je!« kot »	Ja,	to je beseda!«? Toda mar se ni beroči	A
norčuješ, ampak s katerim prepoznavaš in sodeluješ.	Ja,	bila je tista edina beseda za vedro mesto na	A
krompirju, in za lužo nad ilovnato zemljo.	Ja,	to je bilo to, beseda! Ali je načrt	A
odslužena sulica, ni bila nikakršen nadomestek?	Ja,	mar ni bilo že v času zbiranja opazno veliko	A
‘Stara pravda!’	Ja,	že od nekdaj smo imeli pravico, ki ni smela	A
nekakšnemu pisanju, če se ne bi odvijalo s celo roko,	ja,	s pestjo.Je bil to ‘on’ ali ‘jaz’?	A
črtkanjem prepoznaven in posredovan dalje.	Ja,	moja mehka sled svinčnika naj se poveže s tistim	A
jecljajoč popevko ali preštevajoč, stekel vanjo.	Ja,	tako preplašen je bil gorski popotnik, da je	A
Kobarid, mi je le‐to zvenelo kot iz otroških ust.	Ja,	imena so pomlajevala, vedno znova, svet!In,	A
bile otroku zgolj imena ali nasploh neznane.	Ja,	tudi vse mestno gre tistemu, čigar otroštvo	A
tudi negibna; misel, da so nezmotljivo dejavna,	ja,	edino dejavno vsenaokrog, zbirališče za zunaj	A
njegov znak ali, še več, na ranljivo mesto.	Ja,	v njem sem prepoznal izpostavljenca, nekoga	A
vasi Vogrče nikdar zavedal, da živi ob pravi,	ja,	pomembni reki.Kotanja v nižavi je bila edina	A
naj je bila to tudi samo zareza v asfaltu.	Ja,	gotovost, da sem našel vrsto hoje, bil čisto	A
deželo, najbolj trajno pa v deželo pripovedi.	Ja.	Če so bili narava in deli Krasa arhaični, potem	A
drevesa, ampak navadno dračje; smreka ali hrast,	ja,	to je drevo!«).Tako raznotero zeleno sem tu	A
katastrofi, kako tam spet začenja gospodariti.	Ja,	kot gospodarstvo, poleg tega še samozadostno	A
veselja nad tem, da sem bil tukaj končno prost,	ja,	prihajalo je z isto sapico. Pri tem	A
meni je bila naravnost goreča žeja po enem,	ja,	krščanskem pogledu, ki bi ga lahko vrnil.Slaboumneži	A
obsežnega programa sploh delovalo skupaj? »	Ja,	vem da sem rekel, da bi moralo biti na žici	A
»Vi ste pa gotovo programer?« »Res,	ja,	« bi odvrnil slednji in sijal od zadovoljstva	A
jo peljal jahat in sestanka je bilo konec. O	ja,	Dorothy je pa že vedela, o čem govori.«	A
koncu imena niso izgovarjali, da bi Max Palevsky	ja	videl, da so stroj imenovali njemu na čast.	A
Še enega je poslal in tega so ubili. Takó se	ja	dogajalo še mnogim drugim: ene so pretepli,	A
svet ni nastal iz tega, kar se vidi. *4 Ker	ja	Abel veroval, je daroval Bogu popolnejšo daritev	A
"Ah.	Ja,	seveda, se mi zdi.Še kar u "iber", ne?"	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani