nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
Gotovo: dogajanje se je odigravalo na očetovem posestvu. Na besedi za prostor za pečjo, za nakladalno bruno za moštni sod v kleti, za luknjo s pepelom v kuhinjskem štedilniku, za kameno obrobljeno napajališče v hlevu, za trtno listje, poganjajoče v vrtu, za pobirek pri oranju sem vsakič ugledal ustrezno stvar pri nas doma; ja, tista edina beseda je šele vrgla svetlobo na debeli konec ‘naše’ kose, na ‘našo’ kostenico, na moder pridih ‘naših’ sliv; dvigovala sama naše podzemlje - prodnato plast pod humusom, zemeljsko jamo za repo - v zračni in svetlobni prostor. Vendar, mar ni bilo tudi veliko besed, s katerih sem odčitaval podobe, s katerimi se nisem nikdar v življenju srečaval, in ki so obenem lahko spadale samo domov, k nam?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani