nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
Zdaj ko običajne cerkvene ure niso bile, se mi je šele izostril posluh za okoliško, in to torej ni bila nobena poljubna dežela, ampak določena, dežela pomanjkanja, ki sem jo lahko primerjal z izobiljem moje dežele navajenosti in jo šele tako razlikoval ter razvozlavali kot ‘svet’.
Kraljestvo sveta pa, ki sem ga tako dojemal, je segalo čez sedanjo Jugoslavijo in tudi čez vse nekdanje kraljevine in cesarstva, tako da so postajala njegova znamenja vse bolj nedoločena: jasne so bile le še cirilske črke nekaterih časopisov mimoidočih, berljiv ostanek nekega staroavstrijskega napisa na uradni zgradbi, prav tako starogrško Xaipe, Pozdravljen bodi! v pročelnem polju neke vile - toda mnogopomenski se je zdel nato že izvesek PETROL na bencinski črpalki, ki je, skozi drevesno vejevje, spominjal na Kitajsko, doživeto samo v sanjah, in enako tuja Sinajska puščava se odpirala za stolpnicami s pogledom na prašen potovalni avtobus, s čigar čelne strani,
kjer je bil valj s končnimi postajami premaknjen in je stal točno v sredini med dvema neberljivima krajevnima imenoma, mi je pri vožnji mimo skočil v oči fragment hebrejskega črkopisnega svitka - ja, ‘skočil v oči’; kajti odpiranje pokrajine okrog pisne slike je spremljala prestrašenost.
Nedoločljivost je v snop povezalo slepo okno, h kateremu je vleklo zdaj moj pogled kakor k sredini svetovnega.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani