ja (1.601-1.700)

Šla sem samo do prvega križišča, ko..." "	Ja,	seveda," sem dejal."Oh, seveda.	A
tega n-nikoli nisem hotela, Dolly. S teboj,	ja.	Vse je bilo drugače in hotela sem ti dati vse	A
Tako pozno ga ne bo tam." "No,	ja,	seveda," sem dejal."Ampak - uh..."	A
Zaklical sem nazaj. "	Ja,	takoj bom tam, ljubica." Ugasnil sem cigareto	A
porabiti, ker, no, vraga, kako naj vem? Oh,	ja.	Najprej se jih je bala zapravljati, ker se je	A
On in ženska s priimkom Farrell." "	Ja?	" sem dejal."Oh, ja.	A
"Ja?" sem dejal. "Oh,	ja.	Zdi se mi, da se spominjam, da sem bral nekaj	A
trenutek sem mislil, da namerava zakričati -	ja,	poklicati na pomoč pred lastnim soprogom - pa	A
rečem ali storim, torej sem zmajeval z glavo. "	Ja,	" je dejal."Oh, ja, Frank.	A
"Ja," je dejal. "Oh,	ja,	Frank.Ja, resnično."	A
"Oh, ja, Frank.	Ja,	resnično." "Ne ... ne!	A
Razlog...	Ja,	Frank?" "N-nič," sem dejal.	A
smejal, imel je hudičevo dosti časa zase. "	Ja,	Frank?In zakaj - če strokovnjaki bedijo nad	A
čukov, in začela sva potovati z avtobusom.	Ja,	domnevam, da se je spraševala po plenu.Ali pa	A
prešinilo, da mora biti na vrtu še ena deklica. »No	ja,	res je prav takšne nerodne oblike kot ti,« je	A
»Imaš rada pesmi?« »No -	ja,	še kar, določene pesmi že,« je s senčico dvoma	A
kaj pa je to, darilo za ne‐rojstni dan?« »	Ja,	darilo, ki ga dobiš, ko nimaš rojstnega dne	A
»In kaj pomeni ‘žvizpiti’?« »	Ja,	‘žvizpiti’ je nekaj med vpitjem in žvižganjem	A
»No, to je bilo pa res hitro.« »No	ja,	niti ne za naslednjo,« je počasi in zamišljeno	A
pri eni večerji imeli kar dva posladka.« »No	ja,	niti ne naslednji dan,« je Vitez ponovil, »vsekakor	A
azmišljajo? Še šala ti da misliti, otrok pa je menda	ja	važnejši od šale, se ti ne zdi?Tega ne moreš	A
Prav zanima me, kako globoko sem že padla?«	ja	glasno rekla Alica. »Verjetno sem že prav blizu	A
« je rahlo nejevoljno odvrnila Miš. »Menda	ja	veš, kaj to pomeni.« »Pa še kako!	A
se vse zasople ustavile in se spraševale: »	Ja	kdo je pa sploh zmagal?«Vprašanje je bilo tako	A
ki je tekala naokrog, in ji jezno zaklical: »	Ja,	Marica, kaj pa počneš tukaj?Da mi takoj stečeš	A
mi pa povej, kaj je to, kar moli iz okna?« »	Ja,	roka je, vaša gnada!« (Izgovoril pa je ‘ruoka	A
da se vrti, če se vsakdo briga zase.« »No,	ja,	saj to je eno in isto,« je rekla Vojvodinja	A
izgrdevanje!« je vzkliknil. »Polepšanje menda	ja	veš, kaj pomeni?« »Da,« je ne preveč	A
so narejeni?« je vedoželjno vprašala Alica. »	Ja	iz morskih listov in jegulj vendar,« je nepotrpežljivo	A
nesmiselna stvar, kar sem jih kdaj slišala!« »	Ja,	bolje bo, če kar nehaš,« je rekel Krilati lev	A
»Že končal?« »	Ja,	« odgovor kane hripavo, domala neslišno, Orten	A
se je doslej obvladoval. »Ti kar verjamem,	ja,	podgana, da se potiš.Potiš iz strahu in po pravici	A
politično tako drago nafto in reaktorje tudi.	Ja,	samo to je pravzaprav hotel povedati, on, Qvietone	A
ko pa vidim, da je najboljši tu med nami.« »	Ja,	on je najboljši.Da delaš po njegovih predlogih	A
izgubljenega sina, zdaj sem spet z vami!« »	Ja,	in ravno prav prihajaš!«Podol se ozira naokrog	A
Samo čim dlje stran od dela, a ne?« »	Ja,	kaj pa drugega, ti bebec!« Ortnu in	A
srečen smeje in se ta hip precenjuje. »Pa	ja,	Václav, prav imaš!«Podol se veseli z njim.	A
prisklednikov rekatolizacije po letu 1620. »	Ja,	kaj pa počnete?« Podol se presenečen	A
Vse sem si ogledal, vse obhodil.« »	Ja,	tisto je bilo suženjsko delo pridnih rok, vašemu	A
letih so vlagali samo pri vas,« reče Pichota. »	Ja,	tovarn je zdaj dovolj, zato pa so lepo zadimili	A
knjigovodji, ki molče gleda v svoj vrček. »	Ja,	na Slovaškem so bile res storjene napake,« se	A
v besedo Zeta in Pichota mu pritrdi: »Res,	ja!	Tu na Češkem skoraj ne vemo več niti tega, kakšna	A
gozdovi najbolj izumirajo,« pojasni Bullak. »	Ja?	Pa kaj?«	A
»Gospa Bovary,« reče Marie. »	Ja,	in čisti arzen je, pomisli, popolnoma nestrupen	A
»Kaj je starejše, roka?« »	Ja,	odtisi so najstarejši sledovi.Umetnost, prve	A
»Škorpijoni?« »Psevdoškorpijoni,	ja,	nimajo žela, klešče pa. Vendar pa ne merijo	A
človeška ribica v Sloveniji, ki že kot ličinka...« »	Ja,	in tudi repati krkon v Mehiki,« do neotenije	A
njegovimi očmi - ‘Me slišiš, oče?’ je vpil. ‘	Ja,	slišim te, moj sin!’ je odgovarjal ataman, obkrožen	A
dežele in nacije se morajo umakniti pred njo.« »	Ja,	same mrtve duše, drveči blazneži!«	A
prevarani Smerdjakov, ne, zanj mi ni žal. »Dmitrij,	ja,	tvoj Mitka pa že, vem, da je hudodelstvo vzel	A
Rekel ji je tudi, da je zelo lepa.	Ja,	bila je zelo lepa, prebila se je. V	A
»Torej je le Jud?« »	Ja,	seveda,« z ramen ji zdrsne otopelost praznih	A
Podol se vrne s stranišča. »	Ja	fant, kaj si pa počel?« »Zdrsnil sem	A
Fant iz arhiva, saj se ga spomniš.« »Menda	ja,	Podola je izvlekel iz tiste godlje z Jirsejem	A
govorite kot njegova mama,« vse bolj je nasršen. »	Ja,	saj sem tudi res starejša, njegova mama je bila	A
»O, si bil tam?« »	Ja,	opoldne med odmorom.Drugače pa je kar živahen	A
rotil, naj nikogar ne spustiš k njemu v sobo?« »	Ja,	mislil je osebje.« »Meni je izrecno	A
nekaj knjig, da se malo zamoti,« reče Orten. »	Ja,	vesel te je bil, mi je tudi ponosno povedal	A
»Dober večer.« »	Ja,	dober večer,« reče ona nestrpno, ne mara, da	A
mara, da bi ji pridigal, »danes ste rekli...« »	Ja,	sem rekel, sem,« ji on seže v besedo, mučno	A
pripoveduje o votlih ljudeh in o grenki vrtnici.« »	Ja,	ta je,« reče ona in lahno vzdrgeta.	A
onadva na platnu že molčita. Ali pa kakšen ‘	ja’	.Prednost pa je ta, da se učiš madžarščine: igen	A
»Pa so le prišli po vas?« »	Ja,	japonski inženir z našega gradbišča je vedel	A
»Spet čez Habarovsk in Nahodko?« »	Ja,	tokrat smo čakali samo dva dni, vodjo kantine	A
In kaj ste odgovorili?« »	Ja,	Moskvo, tam lahko vidi Lenina iz kamna, in Ordžonikidzeja	A
»Imate kakšnega?« »	Ja,	dva sina, trinajst in enajst let.«To danes pripovedu	A
bilo še pred vici o palčkah.« »Se spomnim,	ja,	« reče Orten. »Takrat jih je veliko študiralo	A
Pepi: »	Ja,	tudi jaz prihajam zato.Tudi gospodje študenti	A
pozabite, da bi vam lahko bila mati.« »O pa	ja,	mamica,« se ji z glavo privije na prsi. Purkynê	A
Maltzahn: »	Ja,	kaj pa sem storil?Vi pa res nimate smisla za	A
Smetana: »	Ja	mendà, predraga, ampak zdaj govorim o uglasbitvah	A
Kot Jirásek: »	Ja,	dopisujejo si cele drame.Kaj vse sem preglodal	A
Jirásek: »	Ja,	takrat že.Takrat je imela devetnajst let, bila	A
Rettigová zahlipa: »	Ja,	takrat so se moji someščani hudo pregrešili	A
Orten: »	Ja,	tak je pač.Precej ničejanski, ampak bolj žolčen	A
Smetana/Patera: »	Ja,	kaj vse pa naj bi ta še postoril?!Ne bi si mislil	A
pomen in zapuščeni se ne more pritoževati. O	ja,	zdaj se spominjam, kako smo kar naprej klicali	A
A je kje kakšen direktor?« »	Ja,	na žalost.Tu zgoraj, prvo nadstropje levo.	A
»Pokaži.	Ja,	jasno; Angleži so že od nekdaj svinje.In tule	A
in vržem na posteljo, z nogo ali brez nje.« »	Ja,	kar glasna sta včasih tam gori,« reče Marcela	A
del in južni del mesta, Hostivár, Prosek?« »	Ja,	nova naselja so povsod grozna.« »Tako	A
»Okrogla steklena stavba, ‘expo 58’?« »	Ja,	menda so jo sezidali po češkem paviljonu v Bruslju	A
ateljeja, nasproti kina Ponrepo, ga poznate?« »	Ja	seveda.« »A veste tudi to, da je samo	A
tile ‘Dekleti z glavnikom’, je tudi to ona?« »	Ja,	povsod.« Marie pomisli na mlado kustosinjo	A
Pepi skuša mački zagotoviti prednost. »	Ja,	to je moj Max.« »Nikar si ne delajte	A
»In narobe?« »	Ja,	pri vedenju žrtev se dogajajo tudi posebnosti	A
»Nič, smeje se.« »	Ja,	zmeraj se smeje,«Qvietone je razočaran.	A
Zdelo se mi je smešno, s tistim magnetofonom.« »	Ja,	bilo je hecno, ampak so hitro pozabili.«	A
»To je priskutno.« »	Ja,	opažam, da govorim tudi o njeni predrznosti	A
»To si že povedal.« »	Ja,	in si vse delila z mačko.Za mačko je bila čisto	A
ženska enega pogladila po neobriti bradi.« »	Ja,	Čehi so že od nekdaj silno potrpežljivi z okupatorji	A
vem o Luxemburgu.« »Celo sliko imam, počakaj,	ja,	tule,«Nordanc izvleče iz svoje garderobne omare	A
»Si poskusil tudi z nemškimi časopisi?« »	Ja,	največ je bilo prav nemških, ker pač ostanejo	A
»In se od same moči ne morejo premikati.« »	Ja,	in zato si potem omislijo grbo, izrastke, posebnosti	A
trideseti rojstni dan, ampak brez datuma.« »	Ja,	vem.Škoda, drugače bi lahko uvedli dan Josefa	A
kot s svojo pogruntavščino barantal z njim?« »	Ja,	kaj pa hočeš!Zato ti bo pa plačal v devizah	A
»No, se je posrečilo?« »	Ja,	od jutri naprej lahko svoje frotaže razstaviš	A
nič hudega, samo en zob se mi malo maje.« »	Ja,	pojdi, zaboga, k zobozdravniku.« Maltzahn	A
Orten jo pobere, seže noter: »	Ja,	jajca.« »Tjale odloži.«	A
ob celo zalogo, kako se že piše? Pravi dedec,	ja,	se še spominjam, ko se je potem pri ‘Ovnu’ zadaj	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani