nova beseda iz Slovenije

ja (1.601-1.700)


Šla sem samo do prvega križišča, ko..." "     Ja,      seveda," sem dejal."Oh, seveda.  A
tega n-nikoli nisem hotela, Dolly. S teboj,      ja.     Vse je bilo drugače in hotela sem ti dati vse  A
Tako pozno ga ne bo tam." "No,      ja,      seveda," sem dejal."Ampak - uh..."   A
Zaklical sem nazaj. "     Ja,      takoj bom tam, ljubica." Ugasnil sem cigareto  A
porabiti, ker, no, vraga, kako naj vem? Oh,      ja.     Najprej se jih je bala zapravljati, ker se je  A
On in ženska s priimkom Farrell." "     Ja?     " sem dejal."Oh, ja.  A
"Ja?" sem dejal. "Oh,      ja.     Zdi se mi, da se spominjam, da sem bral nekaj  A
trenutek sem mislil, da namerava zakričati -      ja,      poklicati na pomoč pred lastnim soprogom - pa  A
rečem ali storim, torej sem zmajeval z glavo. "     Ja,     " je dejal."Oh, ja, Frank.   A
"Ja," je dejal. "Oh,      ja,      Frank.Ja, resnično."   A
"Oh, ja, Frank.      Ja,      resnično." "Ne ... ne!  A
Razlog...      Ja,      Frank?" "N-nič," sem dejal.  A
smejal, imel je hudičevo dosti časa zase. "     Ja,      Frank?In zakaj - če strokovnjaki bedijo nad  A
čukov, in začela sva potovati z avtobusom.      Ja,      domnevam, da se je spraševala po plenu.Ali pa  A
prešinilo, da mora biti na vrtu še ena deklica. »No      ja,      res je prav takšne nerodne oblike kot ti,« je  A
»Imaš rada pesmi?« »No -      ja,      še kar, določene pesmi že,« je s senčico dvoma  A
kaj pa je to, darilo za ne‐rojstni dan?« »     Ja,      darilo, ki ga dobiš, ko nimaš rojstnega dne  A
»In kaj pomeni ‘žvizpiti’?« »     Ja,      ‘žvizpiti’ je nekaj med vpitjem in žvižganjem  A
»No, to je bilo pa res hitro.« »No      ja,      niti ne za naslednjo,« je počasi in zamišljeno  A
pri eni večerji imeli kar dva posladka.« »No      ja,      niti ne naslednji dan,« je Vitez ponovil, »vsekakor  A
azmišljajo? Še šala ti da misliti, otrok pa je menda      ja      važnejši od šale, se ti ne zdi?Tega ne moreš  A
Prav zanima me, kako globoko sem že padla?«      ja      glasno rekla Alica. »Verjetno sem že prav blizu  A
« je rahlo nejevoljno odvrnila Miš. »Menda      ja      veš, kaj to pomeni.« »Pa še kako!  A
se vse zasople ustavile in se spraševale: »     Ja      kdo je pa sploh zmagal?«Vprašanje je bilo tako  A
ki je tekala naokrog, in ji jezno zaklical: »     Ja,      Marica, kaj pa počneš tukaj?Da mi takoj stečeš  A
mi pa povej, kaj je to, kar moli iz okna?« »     Ja,      roka je, vaša gnada!« (Izgovoril pa je ‘ruoka  A
da se vrti, če se vsakdo briga zase.« »No,      ja,      saj to je eno in isto,« je rekla Vojvodinja  A
izgrdevanje!« je vzkliknil. »Polepšanje menda      ja      veš, kaj pomeni?« »Da,« je ne preveč  A
so narejeni?« je vedoželjno vprašala Alica. »     Ja      iz morskih listov in jegulj vendar,« je nepotrpežljivo  A
nesmiselna stvar, kar sem jih kdaj slišala!« »     Ja,      bolje bo, če kar nehaš,« je rekel Krilati lev  A
»Že končal?« »     Ja,     « odgovor kane hripavo, domala neslišno, Orten  A
se je doslej obvladoval. »Ti kar verjamem,      ja,      podgana, da se potiš.Potiš iz strahu in po pravici  A
politično tako drago nafto in reaktorje tudi.      Ja,      samo to je pravzaprav hotel povedati, on, Qvietone  A
ko pa vidim, da je najboljši tu med nami.« »     Ja,      on je najboljši.Da delaš po njegovih predlogih  A
izgubljenega sina, zdaj sem spet z vami!« »     Ja,      in ravno prav prihajaš!«Podol se ozira naokrog  A
Samo čim dlje stran od dela, a ne?« »     Ja,      kaj pa drugega, ti bebec!« Ortnu in  A
srečen smeje in se ta hip precenjuje. »Pa      ja,      Václav, prav imaš!«Podol se veseli z njim.   A
prisklednikov rekatolizacije po letu 1620. »     Ja,      kaj pa počnete?« Podol se presenečen  A
Vse sem si ogledal, vse obhodil.« »     Ja,      tisto je bilo suženjsko delo pridnih rok, vašemu  A
letih so vlagali samo pri vas,« reče Pichota. »     Ja,      tovarn je zdaj dovolj, zato pa so lepo zadimili  A
knjigovodji, ki molče gleda v svoj vrček. »     Ja,      na Slovaškem so bile res storjene napake,« se  A
v besedo Zeta in Pichota mu pritrdi: »Res,      ja!     Tu na Češkem skoraj ne vemo več niti tega, kakšna  A
gozdovi najbolj izumirajo,« pojasni Bullak. »     Ja?     Pa kaj?«   A
»Gospa Bovary,« reče Marie. »     Ja,      in čisti arzen je, pomisli, popolnoma nestrupen  A
»Kaj je starejše, roka?« »     Ja,      odtisi so najstarejši sledovi.Umetnost, prve  A
»Škorpijoni?« »Psevdoškorpijoni,      ja,      nimajo žela, klešče pa. Vendar pa ne merijo  A
človeška ribica v Sloveniji, ki že kot ličinka...« »     Ja,      in tudi repati krkon v Mehiki,« do neotenije  A
njegovimi očmi - ‘Me slišiš, oče?’ je vpil. ‘      Ja,      slišim te, moj sin!’ je odgovarjal ataman, obkrožen  A
dežele in nacije se morajo umakniti pred njo.« »     Ja,      same mrtve duše, drveči blazneži!«   A
prevarani Smerdjakov, ne, zanj mi ni žal. »Dmitrij,      ja,      tvoj Mitka pa že, vem, da je hudodelstvo vzel  A
Rekel ji je tudi, da je zelo lepa.      Ja,      bila je zelo lepa, prebila se je. V  A
»Torej je le Jud?« »     Ja,      seveda,« z ramen ji zdrsne otopelost praznih  A
Podol se vrne s stranišča. »     Ja      fant, kaj si pa počel?« »Zdrsnil sem  A
Fant iz arhiva, saj se ga spomniš.« »Menda      ja,      Podola je izvlekel iz tiste godlje z Jirsejem  A
govorite kot njegova mama,« vse bolj je nasršen. »     Ja,      saj sem tudi res starejša, njegova mama je bila  A
»O, si bil tam?« »     Ja,      opoldne med odmorom.Drugače pa je kar živahen  A
rotil, naj nikogar ne spustiš k njemu v sobo?« »     Ja,      mislil je osebje.« »Meni je izrecno  A
nekaj knjig, da se malo zamoti,« reče Orten. »     Ja,      vesel te je bil, mi je tudi ponosno povedal  A
»Dober večer.« »     Ja,      dober večer,« reče ona nestrpno, ne mara, da  A
mara, da bi ji pridigal, »danes ste rekli...« »     Ja,      sem rekel, sem,« ji on seže v besedo, mučno  A
pripoveduje o votlih ljudeh in o grenki vrtnici.« »     Ja,      ta je,« reče ona in lahno vzdrgeta.   A
onadva na platnu že molčita. Ali pa kakšen ‘     ja’     .Prednost pa je ta, da se učiš madžarščine: igen  A
»Pa so le prišli po vas?« »     Ja,      japonski inženir z našega gradbišča je vedel  A
»Spet čez Habarovsk in Nahodko?« »     Ja,      tokrat smo čakali samo dva dni, vodjo kantine  A
In kaj ste odgovorili?« »     Ja,      Moskvo, tam lahko vidi Lenina iz kamna, in Ordžonikidzeja  A
»Imate kakšnega?« »     Ja,      dva sina, trinajst in enajst let.«To danes pripovedu  A
bilo še pred vici o palčkah.« »Se spomnim,      ja,     « reče Orten. »Takrat jih je veliko študiralo  A
Pepi: »     Ja,      tudi jaz prihajam zato.Tudi gospodje študenti  A
pozabite, da bi vam lahko bila mati.« »O pa      ja,      mamica,« se ji z glavo privije na prsi. Purkynê  A
Maltzahn: »     Ja,      kaj pa sem storil?Vi pa res nimate smisla za  A
Smetana: »     Ja      mendà, predraga, ampak zdaj govorim o uglasbitvah  A
Kot Jirásek: »     Ja,      dopisujejo si cele drame.Kaj vse sem preglodal  A
Jirásek: »     Ja,      takrat že.Takrat je imela devetnajst let, bila  A
Rettigová zahlipa: »     Ja,      takrat so se moji someščani hudo pregrešili  A
Orten: »     Ja,      tak je pač.Precej ničejanski, ampak bolj žolčen  A
Smetana/Patera: »     Ja,      kaj vse pa naj bi ta še postoril?!Ne bi si mislil  A
pomen in zapuščeni se ne more pritoževati. O      ja,      zdaj se spominjam, kako smo kar naprej klicali  A
A je kje kakšen direktor?« »     Ja,      na žalost.Tu zgoraj, prvo nadstropje levo.   A
»Pokaži.      Ja,      jasno; Angleži so že od nekdaj svinje.In tule  A
in vržem na posteljo, z nogo ali brez nje.« »     Ja,      kar glasna sta včasih tam gori,« reče Marcela  A
del in južni del mesta, Hostivár, Prosek?« »     Ja,      nova naselja so povsod grozna.« »Tako  A
»Okrogla steklena stavba, ‘expo 58’?« »     Ja,      menda so jo sezidali po češkem paviljonu v Bruslju  A
ateljeja, nasproti kina Ponrepo, ga poznate?« »     Ja      seveda.« »A veste tudi to, da je samo  A
tile ‘Dekleti z glavnikom’, je tudi to ona?« »     Ja,      povsod.« Marie pomisli na mlado kustosinjo  A
Pepi skuša mački zagotoviti prednost. »     Ja,      to je moj Max.« »Nikar si ne delajte  A
»In narobe?« »     Ja,      pri vedenju žrtev se dogajajo tudi posebnosti  A
»Nič, smeje se.« »     Ja,      zmeraj se smeje,«Qvietone je razočaran.   A
Zdelo se mi je smešno, s tistim magnetofonom.« »     Ja,      bilo je hecno, ampak so hitro pozabili.«   A
»To je priskutno.« »     Ja,      opažam, da govorim tudi o njeni predrznosti  A
»To si že povedal.« »     Ja,      in si vse delila z mačko.Za mačko je bila čisto  A
ženska enega pogladila po neobriti bradi.« »     Ja,      Čehi so že od nekdaj silno potrpežljivi z okupatorji  A
vem o Luxemburgu.« »Celo sliko imam, počakaj,      ja,      tule,«Nordanc izvleče iz svoje garderobne omare  A
»Si poskusil tudi z nemškimi časopisi?« »     Ja,      največ je bilo prav nemških, ker pač ostanejo  A
»In se od same moči ne morejo premikati.« »     Ja,      in zato si potem omislijo grbo, izrastke, posebnosti  A
trideseti rojstni dan, ampak brez datuma.« »     Ja,      vem.Škoda, drugače bi lahko uvedli dan Josefa  A
kot s svojo pogruntavščino barantal z njim?« »     Ja,      kaj pa hočeš!Zato ti bo pa plačal v devizah  A
»No, se je posrečilo?« »     Ja,      od jutri naprej lahko svoje frotaže razstaviš  A
nič hudega, samo en zob se mi malo maje.« »     Ja,      pojdi, zaboga, k zobozdravniku.« Maltzahn  A
Orten jo pobere, seže noter: »     Ja,      jajca.« »Tjale odloži.«   A
ob celo zalogo, kako se že piše? Pravi dedec,      ja,      se še spominjam, ko se je potem pri ‘Ovnu’ zadaj  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA