nova beseda
iz Slovenije
Peter Handke: Ponovitev, poved v sobesedilu:
Vedno znova je bralec ob popoldnevih na mizasti ravnini pritrjeval epu besed, in se tudi smejal: ne s smehom, s katerim se norčuješ, ampak s katerim prepoznavaš in sodeluješ. Ja, bila je tista edina beseda za vedro mesto na oblačnem nebu, za tekanje goveda sem in tja, kadar ga v veliki vročini piči obad, za ogenj, ki naglo pridre iz peči, za vodo kuhanih hrušk, za liso na bikovem čelu, za moža, ki se po vseh štirih koplje iz snega, za žensko, ki se odene v poletna oblačila, za pljuskanje tekočine v pol praznem vedru, za curljanje semen iz sadnih luščin, za skakljanje ploskega kamenja na ribnikovi površini, za ledene storže na zimskem drevesu, za surovo mesto v kuhanem krompirju, in za lužo nad ilovnato zemljo. Ja, to je bilo to, beseda!
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani