iz (701-800)

od okna, k durim v ozadju; Francka na levo;	iz	ozadja Koprivec, velik in debel človek.	A
PRVI KMET: A, brezverec je, no!	Iz	ozadja pride še par mož DRUGI KMET še	A
da bi se pomenili o volitvah - Hana pride	iz	gostilnice. HANA: Klical si me dol.	A
Francka! FRANCKA	iz	gostilnice: Oče, Franc gre mimo. KANTOR	A
slovesni uri... . / . / stran 65 . / FRANCKA	iz	ozadja, prinese prazen kozarec: Izpil je in	A
Vida vzkriknila od bolečine, kri je planila	iz	srca v oči.Ladja je plavala, proti soncu plavala	A
srca: ”Kadar bo tvoja žalost največja, pobegni	iz	zlate ječe, vrata bodo odprta in ladja bo pripravljena	A
Nič več ni bilo mrtvih oken, ki bi strmela ...	iz	smrti v smrt strmela.Nič več tistih žalostnih	A
na blazini priplavil na prod ... Pije žganje	iz	steklenice.Pijta, hladno je!	A
prepaja ga kakor strupen sopar, od neba lije,	iz	zemlje puhti, vsesá se v kri, v misli in v srce	A
suženj valpta ... in blodi brez nehanja v noč	iz	noči ... brez nehanja ... DIONIZ zamišljen	A
bi romal križem po svetu ... ali vriskal bi ...	iz	luči v luč ...In da bi se vrnil, bi bil bogat	A
blagoslovil, nas vesele, kakor nas bo videl.	Iz	take svetle hiše bi lepa Vida ne pobegnila	A
Kadar otrok doraste, zaluči v kot svojo punco	iz	cunj ... Vse, kar smo počeli, je bila neumna in	A
sanjarjenje - komedija. Jokavo hrepenenje,	iz	lenobe porojeno - komedija!Idealizem, iz lakote	A
iz lenobe porojeno - komedija! Idealizem,	iz	lakote porojen - komedija!Kaj je resnica?	A
solzami, s strmenjem v luno in zvezde? S to punco	iz	cunj?Vdaj se smrti radovoljno, ali se ji zoper	A
jamah ni oči, ali vendar strmi brezmejna zloba	iz	tistih votlih jam ... DAMJAN: Ne budi strahov	A
Ali me poljubi, ali me udari v lice!	Iz	paradiža prihajam; še zdaj se mi blešči v očeh	A
pa je tolika žalost v mojem srcu, da mi lije	iz	oči.Nikoli več te ne bom videl, izgubljena si	A
MATI: Odkod prihajaš, Vida, nesrečnica? MRVA:	Iz	Španije, mati, iz Španije! Vida in mati odideta	A
Vida, nesrečnica? MRVA: Iz Španije, mati,	iz	Španije! Vida in mati odideta na desno.	A
Vida in mati odideta na desno. DAMJAN kakor	iz	onemelosti: Milost božja!Svet se je zavrtil	A
bila ... govorila je z menoj ... POLJANEC stopi	iz	predela: Dioniz! DIONIZ: O Bog!	A
lica poljubljala, v laseh poigravala pomlad	iz	Italije ... ZDRAVNIK: Nisem še videl obraza	A
po njem, hrepenenje po smrti, po osvobojenju	iz	te žalostne ječe!In nikoli ni bilo to hrepenenje	A
nisem videla ... to se pravi ... nisem te videla	iz	obličja v obličje ... ali videla sem te v spominu	A
Milena, Milena ... MILENA séde, vzame rože	iz	vaze in se igra z njimi: Kako prisrčno veselje	A
hudo bolan in željna sem bila, da bi videla	iz	obličja v obličje to tvojo sladko bolezen ...	A
omamljen, skoraj jecljaje: Otrok svetlobe, luč	iz	nebes - MILENA: Ne maram senc, ne trohnobe	A
drug ob drugem, govorita mehko, mirno, kakor	iz	sanj. DOLINAR: Vsako noč, Milena!	A
da nikoli ni bilo mene, da je bila pravljica,	iz	vročice rojena, v bolezni izmišljena ... ali,	A
Da bi umrlo, Vida, v tvojem objemu! VIDA:	Iz	sanj si govoril, iz puste noči; zdaj pa je že	A
v tvojem objemu! VIDA: Iz sanj si govoril,	iz	puste noči; zdaj pa je že blizu tvoje veselo	A
ti, Vida, tudi ti si bolna, tudi ti govoriš	iz	sanj!Kaj nisi pri meni, kaj nisi moja?	A
Vaše glasove slišim, ali govorite mi kakor	iz	daljave - kakor da ležim globoko v zemlji in	A
začetka do konca, en sam trenotek - blisk plane	iz	oblaka v oblak, preteklost v prihodnost ...Ali	A
pod nogami, telesa ni. Tako pač gledajo duše	iz	nebes na grobove ...O brat, in hrepenenja ni več	A
Moje življenje, kam je šlo?	Iz	mraka se v mrak je prelilo! Tam za vodami	A
tisoč - koliko vas je, bratje moji trpeči?	Iz	stoletja v stoletje - dolga procesija, nepregledna	A
čuješ njenih korakov? Jaz jih čujem ... daleč	iz	daljave ... tiho zvone, kakor zlati šolni na srebrni	A
več trpljenja; ne več hrepenenja nas bolnikov,	iz	mraka v mrak - veselo hrepenenje iz luči v luč	A
bolnikov, iz mraka v mrak - veselo hrepenenje	iz	luči v luč, iz pomladi v pomlad ...O srečni vi	A
mraka v mrak - veselo hrepenenje iz luči v luč,	iz	pomladi v pomlad ...O srečni vi, blagoslovljeni	A
pot v spomladanje vrtove, na visoke planine ...	iz	luči v luč!Ali sladak in rodoviten bo v srcih	A
zmerom svetlejši, kakor da se razmikajo zidovi;	iz	ozadja, od leve in desne prihajajo svatovski	A
... Odprite duri nastežaj!	Iz	ozadja D i o n i z in V i d a, ženin in nevesta	A
čisto sam v svoji bridkosti, in da sem poslušal	iz	daljave žalostne glasove, vzdihovanje blodnih	A
- MRVA	iz	ozadja: Pozdravljeni, svatje! VSI: Pozdravljen	A
Črne sanje, naj jih sonce popije! DAMJAN	iz	ozadja: Pozdravljeni, svatje!Ne zamerite, stare	A
hrepenenja. Tam ne pijo veselja kakor žlahtno vino	iz	zlatega keliha bridkosti.Tam je začaran paradiž	A
DIONIZ: Ni okamenelo! POLJANEC:	Iz	noči je porojeno! DIONIZ: Ne mudite se, svatje	A
gledalca - je nizko kmečko okno, na levi duri	iz	veže, v ozadju, par stópnic visoko, male duri	A
hladno premišljena, temveč izvira nezavedno	iz	polne ženske nature. ŽUPAN je častivreden	A
opremljene gosposke krčme na deželi. Na levi vhod	iz	veže, zadaj, za stopnico višje, duri v izbo	A
PRVI PRIZOR Za mizo sedé rodoljubi	iz	doline šentflorjanske: notar, dacar, štacunar	A
in prestrašen: Stojte, vi zvesti rodoljubi	iz	doline šentflorjanske!Stojte, pripravite se	A
Stran od tod, izkušnjavec, nevernik, stran	iz	tega kraja, stran iz doline šentflorjanske!	A
izkušnjavec, nevernik, stran iz tega kraja, stran	iz	doline šentflorjanske!... Stojte, rodoljubi, in	A
govorniški maniri: Gospôda! Čestiti rodoljubi	iz	doline šentflorjanske!Ta visoka čast, ki ste	A
vzame steklenico ter pije v dolgem dušku kar	iz	njé, dokler je ne izprazni. ŽUPAN: Ali ti	A
ŽUPAN odskoči, naglas: Kaj? ŽUPANJA	iz	izbe: Ali bo že mir, ali ga ne bo? ŽUPAN	A
ŽUPANJA v beli spodnji obleki, svečo v roki,	iz	izbe: Kaj pa vpiješ pozno v noč, in rogoviliš	A
se vzdrami, glasneje: Sto forintov! ŽUPAN	iz	izbe: Kdo kriči tam? ŽUPANJA: Ták tiho!	A
pogleda milo. . / . / stran 86 . / ŽUPAN	iz	izbe: Ali bo mir, ali ga ne bo! ŽUPANJA	A
žamet, žida in brokat, si rekel! In biserje	iz	Indije, si rekel, in Koromandije!In vsa, si	A
In kjé zlato in drago kamenje? Kje biserje	iz	Koromandije?In kjé, pokaži, so tlačani moji	A
In kjé, pokaži, so tlačani moji in hlapci	iz	doline šentflorjanske, ki sem jih željna bolj	A
šentflorjanske, ki sem jih željna bolj ko vseh bogastev	iz	Indije in Koromandije! PETER: Odpriva torej	A
srcu: ali si ti res Peter, tisti Peter, greh	iz	doline šentflorjanske? PETER: To je tvoja	A
je vrsta! ŽUPAN zavzdihne globoko, potegne	iz	suknje: Še to, pa nič več! PETER: Kaj?	A
župana, potem cerkovnik PETER: Stopi malo	iz	luči, Jacinta!Tam stojiš, kakor bakla vse posvetne	A
tudi ne! Popotnik Peter sem, nadložna sirota	iz	doline šentflorjanske... PETER in JACINTA	A
popotnika: Kdo si? POPOTNIK: Popotnik Peter	iz	doline šentflorjanske. PETER: Nisi! Odpri	A
in nikomur ne razodeni, da si Peter, sirota	iz	doline šentflorjanske!Tisti hip, ko razodeneš	A
kričeča, naravnost groteskna, kakor na kup znešena	iz	vseh neverjetnih krajev in izb.Zadaj velika	A
in rodoljuben: Stojte! Stojte, o rodoljubi	iz	doline šentflorjanske!V teh težkih dnéh, ko	A
grehe nekdanje in prihodnje! Podajte si roké -	iz	srca črne misli! SEDMI PRIZOR	A
te ni zasužnjil - čemú to je zasužnjil? Glas	iz	grla, zlodej ukazuje! TRINAJSTI PRIZOR	A
Zaletelo se mi je! - Sirota	iz	doline šentflorjanske je podpisala - PETER	A
razodeni, Peter, in prisezi: ali si ti sirota	iz	doline šentflorjanske, ali nisi?Ali smo te redili	A
bom umetnik, kako bom razbojnik? Sirota sem	iz	doline šentflorjanske; Mojzes, pod vrbo skrit	A
in popotnika ŽUPAN: Stojte, rodoljubi	iz	doline šentflorjanske!Ne prenaglite se, poslušajte	A
jaz jim ne odgovarjam, četudi bodo napravili	iz	mene karikaturo, da me potisnejo toliko lažje	A
Kaj hočete doseči? DELAK: Jaz čutim	iz	vaših besed, da vidite v meni nasprotnika -	A
/ stran 19 . / svoj smoter. Skovali ste si	iz	njih bodalo in ščit obenem. Z njimi zakrivate	A
kakšnem oziru? MLAKAR: Pustili smo vajeti	iz	rok in zdaj imamo posledice. Pri nas je vse	A
bíje zopet krog sebe, kakor bi se bil vzbudil	iz	spanja.Danes se mu gnusi politika in veseljaško	A
TRINAJSTI PRIZOR Prejšnji. M l a k a r, -	iz	pisarne MLAKAR: Ti si že tukaj, Strnén?	A
ljubezni njeni boječi pogledi, da mi odteguje roko	iz	ljubezni, - da je sama ljubezen vzrok njenemu	A
sodili ljudje? Da si se umaknil od utrujenosti in	iz	strahú pred nasprotniki; tvoji sentimentalnosti	A
pri tvojih prijateljih, - a vendar sem čutila	iz	tvojih najprijaznejših besed, da sem ti zoprna	A
potrpite, gospá Makova, kakšna krasotica bo še	iz	njé ... MAKOVKA: Tako malo imam upanja; bleda	A
kadar jo pokličem ... Bogve, ali je to prišlo	iz	romanov; - pa njena mati je bila tudi taka.	A
Silno pretirano misliš, - to je prišlo samó	iz	tvojih večnih sanj, iz samotein romanov.Sama	A
- to je prišlo samó iz tvojih večnih sanj,	iz	samotein romanov.Sama si pravila, da si presedela	A
jih vidiš zadnjikrat ... In čuj, - ali slišiš	iz	obednice te glasove?Tvoja teta in tvoje prijateljice	A
ne misliš ... Bojím se, da se me nisi oklenila	iz	ljubezni, - da ne hrepeniš po meni, temveč samó	A
DEVETI PRIZOR S t r n é n. M a k	iz	sobe na levi.Za njim F r o l è in V r a n č	A
idiličnem življenju hrepení, kolikor se dá razumeti	iz	njegovih besed ...Vznemirja ga najneznatnejša	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani