iz (501-600)

Vse iz glave! Vse	iz	glave!Samo na kaj lepega misliti, sladke sanje	A
.. Nadaljuje z notranjim šepetom, globoko	iz	podzavesti. ONA: Nihče ne bo nikoli vedel	A
Vsa sem iztegnjena, roke se same odrivajo	iz	ramena, in daleč naprej; mirno in enakomerno	A
drseč puščam za seboj velike razdalje, riba	iz	globinske jate ...Povsod naokoli zeleni otočki	A
ropotanjem posode, hrupom nape in jedilnega pribora	iz	kuhinje si ves čas potihem govori. ONA	A
je prišel ob pamet, ta šok bi še mene vrgel	iz	tira ... No, pa ne tako, ampak kako drugače	A
Je Andrej kaj telefoniral? ONA (iztrgana	iz	svojih misli, z glasom kakor odmev): Ne, niti	A
na ponev! ... Draga roba, kaj jaz vem, dno	iz	treh plasti, ali kaj! ON (se še kroti)	A
srečno sta se smejala na tisti fotografiji,	iz	Amerike ... VERA (njen temni, od življenja	A
potem doma ne bo nič jedla. On spusti zrak	iz	pljuč kakor da je hotel nekaj reči, pa se je	A
imaš čisto prav ... Človek ga kupi in prebere	iz	navade, misliš, da boš kaj izvedel, pa ni nič	A
Pojdi nazaj ležat, saj ti ni treba skočit	iz	postelje, če kakšen osel zvoni ob tej uri!	A
izgubljajo v odhajanju obeh. ONA (zavpije	iz	jedilnega kota): Pústi ga zdaj z vašimi zadevami	A
prevroče, nobeden noče kuhat, in Natalí pride	iz	šole vsa izčrpana, zadnji dnevi, sámo objestno	A
Samo sok, ampak čisto malo ... In ne	iz	hladilnika!Potem greva pa pogledat, kaj ti ne	A
oblačila in obešalniki padajo okoli, torbica zleti	iz	rok, nagli koraki, sopenje, loputanje. MARK	A
koraki, sopenje, loputanje. MARK: Da ne bi	iz	kože skočila, ne gremo na letalo!... Si Pátkotu	A
MARK: In je bil zadovoljen? ON (zavpije	iz	svoje sobe): Kdaj boste nazaj? ONA: Takoj	A
glas jasnovidke. JASNOVIDKA (Njej, govori	iz	notranje bližine, a tudi nekam hlastno): Ste	A
Boljše ni! Seveda pa se	iz	nobene težave ne izkopljete brez posledic.	A
ONA: Tina ...	Iz	njenih besed moraš izluščiti tisto, kar je zate	A
prav razčistila v sebi. Nekaj se moraš naučiti	iz	tega, kar ti je povedala,ne smeš pa ničesar	A
ONA: Se vidi, majica je mokra. Cel si kot miš	iz	vode!... Hočeš drugo?	A
imajo ime in tradicijo! Kaj pa je vojna naredila	iz	tega?Živimo razkropljeni na vse štiri strani	A
živeli v moji hiši. Premor in smeh, kakor	iz	zadrege. JAKOB: Grem, doma je že večerja	A
Lahko noč, Patko! ON (v nenadno tišino, kakor	iz	velike daljave in čisto zase, po mirnem razmisleku	A
in ljubezni. Sledi nekaj dolgih sekund tona	iz	ameriškega televizijskega filma, v katerem gre	A
postelja, rahlo. ONA (motno): In zdaj ... vse	iz	glave, vse iz glave, samo na lépo misliti, sladke	A
ONA (motno): In zdaj ... vse iz glave, vse	iz	glave, samo na lépo misliti, sladke sanje priklicati	A
presilnim čustvovanjem, ko bi se sploh mogli prebiti	iz	vročičnega blodnjaka strasti.Čutim, kako me	A
zveni surovo in kruto. ONA (zaječi, iztrgana	iz	prvega sna): Joj!... To niso ljudje, to so	A
HAMLET	IZ	CUKRARNE KOMEDIJA V ŠTIRIH AKTIH IN Z	A
nasmehni se, Francka, nebesa odpri! BEKŠ	iz	ozadja: Slabe rime! SCHWAIGER: O, kaj še	A
in ihtèl. Za samoto je prestrahopeten: samo	iz	lenobe se bo vrnil. FRANCKA: Zakaj me žalite	A
očem. MIRANDA ki je bila nesla Bekšu čaja;	iz	ozadja: Ne skrunite, prijatelji, ne skrunite	A
Resnično ti povem, da se povrne; pa ne samo	iz	lenobe, temveč iz ljubezni. FRANCKA: Vedela	A
da se povrne; pa ne samo iz lenobe, temveč	iz	ljubezni. FRANCKA: Vedela sem, da ste blagi	A
drugovi: praznujemo te za hrbtom! MIRANDA	iz	ozadja: Nikar, nikar ne žalite gospoda, o drugovi	A
ospredje: Ne v trpljenju, v blaznem hrepenenju	iz	trpljenja je bilo življenje!- Zdaj pa ne maram	A
napeljal, da bi se vzdignil v višave, da bi	iz	umetnika napravil poštenega človeka.Ne bilo	A
verjemi! Tiste počasne, težkokrvne, ki je zvesta	iz	lenobe. - Se prekine in zamahne.	A
tako me ne glej, s temi očmi! Beseda plane	iz	ust, kakor veter skozi okno - ti pa omedlevaš	A
- Ampak tako sem mislil: vi, ki ste	iz	svetlejših krajev, bi radi pogledali v noč;	A
tolažbe ne maram od tebe, le prisrčno besedo	iz	tvojih ust! ANKA: Katero in kakšno besedo	A
snêmi ga! In črno kuto sleci in paternošter daj	iz	rok!Adijo!	A
bi mu zameril? Misli si: ”Vzemi, vzemi punco	iz	cunj, če so le cunje židane!“ GENI: Kaj ni	A
zgodilo. Zdaj bi le rad vedel, če se je zgodilo	iz	lenobe, ali iz prekanjenosti. Če iz lenobe,	A
le rad vedel, če se je zgodilo iz lenobe, ali	iz	prekanjenosti. Če iz lenobe, se ga Bog usmili	A
zgodilo iz lenobe, ali iz prekanjenosti. Če	iz	lenobe, se ga Bog usmili, če iz prekanjenosti	A
prekanjenosti. Če iz lenobe, se ga Bog usmili, če	iz	prekanjenosti, se ga usmili še hujše: ker sam	A
se že mrači ... ali vroče je kakor opoldne.	Iz	hiše na verando prideta A n k a in m l a d š	A
KOMAR zamahne proti lopi: Ni treba! ANKA	iz	lope: Da ni treba? KOMAR: Napredka ne ... in	A
komaj sveto pismo nove zaveze. NADUČTIELJ	iz	svoje izbe: Neomajno trebite, pa če ostane	A
stopi do pisalne mize. NADUČITELJ zakliče	iz	izbe: Ali je že Jerman prišel? HVASTJA:	A
pričal in mater bi zatajil. KOMAR se vrne	iz	izbe: Greh je ugnan. NADUČITELJ se ozira	A
šmarnic molili. Zatorej mislim, da se pogovorimo	iz	lica v lice, brez očitkov in brez zamere.Bilo	A
Mnogo jih je, ki so takih misli, da je treba	iz	tega razloga in ob tej priliki zatajiti takoimenovano	A
za nas je Bog najprej babo ustvaril, dedca pa	iz	njenega rebra. JERMAN: Koliko se jih je potuhnil	A
plahto učenih besed. Célo znanost so napravili	iz	te plahte - globoko in obširno znanost, ki je	A
oblakov ti nakopiči besed, ki jih je bil nabral	iz	deveterih besednjakov, naposled se ti zavrti	A
da so jim besede vsem enake - kakor da govoré	iz	enih ust. KALANDER vstane: Tako ali tako	A
je govorila besede, ki so prišle z jezika, ne	iz	srca. JERMAN stoji pred njo: Vse mi povej	A
spoznal bom, katera je prišla z jezika in katera	iz	srca.Sede in jo prime za roko.	A
prosim te, vendarle mi povej ... veš, le tako,	iz	radovednosti ... človek rad odkrije svojo rano	A
ter postavi na mizo: Malo je, ali sprejmite	iz	vdanega srca. Župnik se zahvali z rahlim	A
modrostjo. ŽUPNIK: Ko ste slišali besedo hlapec	iz	mojih ust, ste ugledali v svojih užaljenih mislih	A
Vstane. Pokazali ste mi, kaj je moj posel -	iz	hlapcev napraviti ljudi; pa če le enemu odvežem	A
odlašaj! ... Reci, da si bolan ... in res si bolan,	iz	oči ti gleda bolezen ... JERMAN: Kaj so rekli	A
Res vajen - še prehladil bi se, če bi stopil	iz	plohe pod streho. ZDRAVNIK: Ali prav ni bilo	A
gospod ... nagle smrti vredna ... Rad bi jo slišal	iz	vaših ust.Ponudi zdravniku čaja.	A
moja, od srca pozdravljena ... To si ti, pozdrav	iz	trpljenja!Komaj da je solza posušena ...	A
Komaj da je solza posušena ... Hvastja	iz	ozadja, culo v roki LOJZKA sedi: Odkod	A
bil tja postavil. J e r m a n in ž u p n i k	iz	ozadja; župnik gre molčé preko sobe ter odide	A
kolin, pohlevnih kolin, kakor so pač koline	iz	rok človeka, ki je oženjen in imá troje otrok	A
zjutraj lačen. Bog ti je poslal hudo misel,	iz	oči ti gleda; in Bog jo bo vzel o pravem času	A
me je ozdravila čista misel nate. LOJZKA: Le	iz	samote si me klical; ali kadar govoriš z menoj	A
me niste učili; moje srce je od vašega srca;	iz	srca pa je misel in beseda.Mati!	A
odzdravil, če bi ga pozdravljal? MATERIN GLAS	iz	izbe: Franc! LOJZKIN GLAS od zunaj: Franc	A
LOJZKIN GLAS od zunaj: Franc! L o j z k a	iz	ozadja, v plašč ogrnjena JERMAN: Slišala	A
brleča svetilka s senčnikom, nerodno zlepljenim	iz	sivega papirja; globoko je sklonjen nad knjigo	A
steno: Kaj je, Damjan? Za steno, kakor	iz	daljave, se čuje glas, smehu podoben NOVLJAN	A
videla življenje. MATI še zmirom smehljaje:	Iz	te hiše da je šla?V to hišo da se ne vrne?	A
ne boš ljubil, dokler ne boš okusil bolečine!	Iz	bolečine je porojena ljubezen. NOVLJAN: Resnico	A
Lep večer je bil... MRVA vzame rože	iz	njenih las in jih vrže na tla, z obema rokama	A
KOŠUTA: Ne mislite, gospodična Ana, da bežim	iz	hiše, ker prihajajo upniki.Jaz sem prestar in	A
ljubil, skrbite sami, da ne napravijo bankovca	iz	vas.Na očeta se ne zanašajte; on je brez vesti	A
ANA: Kdo prihaja? MARTA: Delavci	iz	tovarne: denarja zahtevajo ... jaz se bojim zanj	A
denarja zahtevajo ... jaz se bojim zanj, - ves je že	iz	sebe ... vi bi jih potolažili, Košuta, in zdaj	A
ANA pride do vrat v obednico. JAKOB RUDA	iz	obednice. ČETRTI PRIZOR	A
Kdo je zunaj? MARTA: Delavci	iz	tovarne. TROJE DELAVCEV od desne.	A
njen obraz je bil suh in bled? DOBNIK: Kakor	iz	sivega kamna.Stala je vsako jutro na pragu,	A
roko na čelo in gledala, če prihaja pismonoša	iz	Retovja.Ona te je ljubila.	A
DOBNIK odhaja. ANA	iz	svoje sobe. DEVETI PRIZOR A l	A
kaj to mene briga ... Bankovec bodo napravili	iz	mene, tako je rekel Košuta ...O - oh!	A
ALMA: Ali Ana, za Bóga -. MARTA	iz	obednice. DESETI PRIZOR Prejšnji	A
Odide v obednico. RUDA	iz	ozadja. ŠTIRINAJSTI PRIZOR B r	A
naposled, da iščem svojih koristi, da govorim	iz	sebičnosti? RUDA: Ne, ne, nikakor ne; kako	A
hočete mi vrniti vse, kar je ravnokar zdrsnilo	iz	mojih rok in kar je toliko lepše, ker je izgubljeno	A
vam je zavetje izgubljeno: vzprejmite ga zopet	iz	mojih rok ...Kakor vam je znano, ne pogrešam posvetneg	A
Zakaj ne predstavljajte si, da sem prišel tu sem	iz	kakšnega posebnega vzroka: da bi recimo poslušal	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani