iz (601-700)

Ne, to bi bilo smešno. Prišel sem	iz	same radovednosti.Hotel sem namreč videti vaš	A
to sem vam hotel povedati in ničesar drugega;	iz	nepotrebnih besed nastanejo sitnosti.- Klanjam	A
me s sabo, mati, jaz sem utrujena ... RUDA	iz	obednice. ENAINDVAJSETI PRIZOR	A
prvem dejanju PRVI PRIZOR A l m a	iz	obednice, odkoder se čuje smeh, govorjenje in	A
Gre proti desni spredaj. KOŽELJ	iz	obednice: Alma, gospodična Alma! ALMA: Kako	A
najplemenitejši človek na svetu, da je storil	iz	same plemenitosti, kar je storil. DOLINAR	A
sobe: Za Boga, ne, to se ne bo zgodilo. BROŠ	iz	obednice. ČETRTI PRIZOR Prejšnji	A
laskavi: zakaj, kdo vé, če ne izvirajo te zasluge	iz	same sebičnosti. DOBNIK: Tudi to bi ne bilo	A
mimogrede kakšno posebno važno kretnjo ... Vzame	iz	žepa papirje in jih da Dolinarju. DOLINAR	A
Gre proti obednici. ALMA in ANA	iz	sobe na desni. SEDMI PRIZOR Prejšnja	A
Odideta na desno. Odmor RUDA	iz	obednice. DEVETI PRIZOR R u d	A
duša je izgubljena ... Kratek odmor MARTA	iz	obednice. DESETI PRIZOR R u d a	A
... Ne? MARTA: Ti si ves	iz	sebe; umiri se. RUDA: Pomisli, kaj sem hotel	A
RUDA: Zato hiti stran od mene. BROŠ in ANA	iz	obednice. ENAJSTI PRIZOR Prejšnja	A
obednici in postoji, ko se vrne Ana. ANA pride	iz	sobe z gitaro, sede na desni spredaj, dotakne	A
nikdar v svojem življenju; verjemite mi! ALMA	iz	obednice. TRINAJSTI PRIZOR Prejšnji	A
čuli še veliko podobnega. RUDA in DOLINAR	iz	obednice. ŠTIRINAJSTI PRIZOR Prejšnji	A
poštenega človeka; treba je bilo ene same besede	iz	poštenih ust in vse bi bilo pri kraju ...S spremenjen	A
zdi tako vsakdanje in malenkostno ... MARTA	iz	obednice. ŠESTNAJSTI PRIZOR Prejšnja	A
veselice. KOŽELJ: Čudno, da je pustil Rudo	iz	sobe. DOLINAR: Zakaj ne?	A
napravlja samo neprilike drugim in sebi. BROŠ	iz	ozadja. TRETJI PRIZOR Prejšnji	A
se mi je zavrtelo pred očmi ... Ne spustim je	iz	rok, verjemite mi ...Rožica ... koliko je že od	A
KOŽELJ: Pojdimo torej doli. ALMA	iz	obednice. ČETRTI PRIZOR Prejšnji	A
obednico: Gospod Ruda, ljudje tarokirajo! RUDA	iz	ozadja. PETI PRIZOR Prejšnji.	A
življenja; kadar odgori, potem se odpočijem. ANA	iz	ozadja. ŠESTI PRIZOR Prejšnji	A
To ni drugega kakor otročja bojazen. MARTA	iz	ozadja. OSMI PRIZOR Prejšnja.	A
- ANA	iz	ozadja. ENAJSTI PRIZOR R u d a	A
zdaj. Neumno je bilo, da sem pričakoval besedo	iz	tvojega srca.To se ne da oprati drugače, - tu	A
Gre k pisalni mizi in piše. DOLINAR	iz	ozadja. DVANAJSTI PRIZOR Prejšnja	A
težko. . / . / stran 145 . / Bežati bi moral	iz	svojega doma - tat svojega otroka ...Kje bi mogel	A
nosil jaz, Anica, dušica moja; za vsako solzo	iz	tvojih oči bi dal kapljo svoje srčne krvi, Anica	A
Ali mene je strah! BROŠ	iz	ozadja. V obednici se začuje šum, razgovor	A
ANA: Pustite me ... mene je strah ... DOBNIK	iz	ozadja. PETNAJSTI PRIZOR Prejšnji	A
je čakal Ruda ravno vašega dovoljenja. ALMA	iz	ozadja. SEDEMNAJSTI PRIZOR Prejšnji	A
- klobuk in suknjo, mi odhajamo. KOŽELJ	iz	ozadja. JUSTIN od desne.	A
- Kakor, da se je oglasilo tam v globočini,	iz	vode.Zaklical je ”Marija“ tako čudovito, strašno	A
bil utrujen. ALMA: Kje je Ana? ANA hitro	iz	ozadja. BROŠ za njo.	A
Ali ne veste, kaj se je zgodilo? GOSTI	iz	obednice, prestrašeni obrazi. PRVI GOST	A
proti obednici, JUSTIN za njim. MARTA	iz	obednice: Kje je Jakob? DOBNIK: Gospodična	A
veliki mizi zadaj, kjer ima svoj kozarec.	Iz	domače sobe zadaj se glasi klavir MAKS	A
sem, da si nevesta! Francka odide v štacuno;	iz	domače sobe zadaj na levi se glasi klavir.	A
Francka!... Se okrene previdno in odide; Francka	iz	štacune. MAKS: Ali si huda?	A
zmerom bom mislil na vas!... FRANCKA pride	iz	gostilnice: Dober dan, Franc! FRANC: Zadnje	A
Dober dan, Franc! FRANC: Zadnje letošnje rože	iz	našega vrta, Francka, zato niso več tako lepe	A
Sede k mizi na levi; Maks je bil vzel notez	iz	suknje, gleda zamišljen, žvižga in bobna s prsti	A
da roko: Z Bogom, gospod Maks... FRANCKA	iz	gostilnice: Kaj že greš, Maks? MAKS: Na	A
vagabund, no... mi drugi smo vagabundi, no... HANA	iz	gostilnice, oblečena kakor dekla: Oče prihaja	A
Francka v štacuno in Franc za njo.	Iz	gostilnice Kantor in župnik KANTOR: Steklenico	A
zapisana - - KANTOR: No, da. - Hana! Hana pride	iz	domače sobe.Še steklenico!	A
KANTOR: E, vino je dobro! KRNEC pogleda	iz	gostilniške sobe, se odkrije. KANTOR: Kaj	A
E, zmerom je boljše, če je otrok živahen.	Iz	čemernežev ni nikoli nič; NINA pride iz	A
Iz čemernežev ni nikoli nič; NINA pride	iz	domače sobe in ostane pri durih. KANTOR	A
rekel: bolehava je in neumne misli ji gledajo	iz	oči.Najboljše bo za njeno telo in za njeno dušo	A
njim; ta fant mi ni pogodi. KRNEC pogleda	iz	gostilniških duri in se smehljá po beraško.	A
pojde, seveda; mu delo smrdi kakor vam! Vzame	iz	suknje papirnat denar.Ampak za ta mesec dovolj	A
roko - no, z Bogom! HANA prinese večerjo	iz	domače sobe; Francka odide v štacuno, Hana v	A
Gre proti štacuni. FRANCKA	iz	štacune. HANA: Pojdi gor, Francka, k Nini	A
Kaj se vam blede? NINA	iz	domače sobe, bosa; v nočnem krilu, samo srajco	A
pogladi z roko preko čela. Hana in Francka	iz	domače sobe FRANCKA: Nina! HANA: Otrok	A
zastor, tako da pada v sobo pramen mesečine; duri	iz	obednice se odpro, vstopi Francka in pusti duri	A
vstopi Francka in pusti duri samo priprte;	iz	obednice se sliši govorjenje, zvenčanje kozarcev	A
FRANCKA: Ne še. KANTOR	iz	obednice: Še ni Maksa? FRANCKA: Ne.	A
Pojdi notri! HANA	iz	glavnega vhoda, čez nedeljsko krilo prevezan	A
Gre proti desni. ŽUPNIK odpre duri	iz	obednice, zelo rdeč, smehljajoč, kozarec v roki	A
in zakliče v obednico: Francka! FRANCKA	iz	obednice. KANTOR: Kadar pride Maks, bodi	A
sabo: Oče, ne storite mu žalega! BERNOT	iz	obednice: No, Francka? FRANCKA se ozre	A
nocoj... slabo mi je, da bi umrla. Izvije roko	iz	njegove, séde. FRANC nekoliko razburjen	A
FRANC hladneje: Tebe, Francka! KANTOR	iz	glavnega vhoda, Francki: Nikogar še? FRANCKA	A
Ej, prijatelj, odkod ta zbadljivost? FRANC:	Iz	iste sklede, kakor vaše prijazno pričakovanje	A
Odide v obednico. KANTOR: Še	iz	njegovih oči je pogledalo nekaj.Človek, povsód	A
povsód strahovi!... FRANCKA pride z otrokoma	iz	obednice. FRANCELJ: Oče, jaz še ne maram	A
Proti spalnici, odpre duri. MAKS pride	iz	glavnega vhoda, obraz bolj upal in obleka bolj	A
trepetajoča: Maks, še nocoj!... MAKS: Stran	iz	mrtvašnice - s tabo, Francka, v novo življenje	A
Stojita roko v roki. KANTOR	iz	obednice: No, saj ste tukaj.Kako je?	A
Kaj še! Za šalo,	iz	dolgega časa se je malo poškropil s krvjo!-	A
tako nenadoma ste me zgrabili, ste planili name	iz	teme, da sem se onesvestil in da ste me vodili	A
in tako strah me je, kot da bi mi bil nekdo	iz	groba zaklical... kakor jezakričalo takrat, Ninica	A
NINA sede; plašno, tiho: Maks! FRANCKA	iz	spalnice; tiho, veselo, kakor skrivnostno:	A
Mene je tako strah - Vrata	iz	obednice se odpro; pridejo: župnik, sodnik in	A
vzame puško v roko: hoče odpreti glavna vrata;	iz	spalnice Francelj v sami srajčki FRANCELJ	A
puško v roki, odide. Po kratkem odmoru Nina	iz	spalnice, slekla je bila že bluzo, gre proti	A
obednico: Francka, mene je strah! FRANCKA	iz	obednice; poboža Nino, ki se je oklene: Lezi	A
obraz in od čela dol mu teče kri... FRANCELJ	iz	spalnice, kakor prej: Francka, prižgi luč!	A
obmolknejo, se tišče drug k drugemu, pavza HANA	iz	glavnega vhoda; pride počasi, trepetajoča, govori	A
strahu, poklekneta, Francelj zajoka. KANTOR	iz	glavnega vhoda; hladno, surovo: Kaj počnete	A
Domača izba v pritličju. Zadaj glavni vhod	iz	koridorja, na desni nizko okno brez zastora	A
desni nizko okno brez zastora, na levi duri	iz	gostilnice. Opravljena je izba zelo enostavno	A
odideta. KANTOR gre k mizi pri oknu, vzame	iz	predala pisma; z grenkim smehom: Šanse dobre	A
Če je vredno življenje te cene! FRANCKA	iz	gostilnice, prinese vina in šunke, dene na mizo	A
FRANCKA: Res. Izvije roko	iz	njegove. KANTOR se skloni nižje k nji,	A
FRANCKA: Tudi vi se niste usmilili. HANA	iz	gostilnice: Kantor, Lužarica je tukaj; otroke	A
spravil ob kruh, zdaj ji rêdi otroke! DELAVKA	iz	gostilnice, s tremi razcapanimi otroci: Tukaj	A
bo vse izbrisano, nobene sence več... FRANCKA	iz	gostilnice: Prišla sta sodnik in adjunkt.	A
Se privije k njemu. Sodnik in adjunkt	iz	gostilnice SODNIK debelušen človek, pozdravi	A
KANTOR: Tako se je zgodilo. FRANCKA	iz	gostilnice, strahoma: Oče! KANTOR se zdrzne	A
dolgočasnež, nerodnež - pa gre in ubije človeka	iz	same otročje ljubosumnosti. KANTOR: Torej	A
proti gostilnici; veselo: Francka! FRANCKA	iz	gostilnice; z objokanim obrazom, sklenjenima	A
Ustnice bi se premikale, glasu pa bi ne bilo	iz	grla!- Ubožica, ti ostaneš pri meni - tako slabotna	A
stori tako, Kantor se smehljá... no, glej! ...	Iz	ozadja oskrbnik; Francka odide. KANTOR:	A
pogleda. OSKRBNIK: Srečal sem jih, ko sem šel	iz	fabrike. KANTOR: Že dobro!	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani