ŽUPNIK: Zatorej sem se napotil, da govorim z vami, kakor nisem govoril še z nikomer.
MATI prinese čaja in peciva ter postavi na mizo: Malo je, ali sprejmite iz vdanega srca.
Župnik se zahvali z rahlim poklonom, mati odide ŽUPNIK: Ne spominjam vas rad, kaj sem rekel in kako sem ukazal; ali poglavitno je bilo - ne zamerite, beseda je le prispodoba -: da hlapec bodi hlapec in poslušen gospodarju.