hud (101-200)

grabila in kakšen mraz v potnih dlaneh. Je bil	hud	pijanec.In še poklicni šofer povrhu.	A
pripelje tudi gospod Lieber. Na policiji imajo	hud	spor, kajti Edita in Franc se hočeta poročiti	A
temi sedel za mizo in jedel. Prekršek ni tako	hud,	če pomisliš, da je bil fant morda lačen, toda	A
bogati, čeprav človek lahko pride od tam tudi	hud	revež in zgaran od rudnika.Rusi so komunisti	A
Kostrina rešile, razločno je čutil), storil si	hud	prekršek.Ali veš, koliko lahko dobiš za to?	A
bolje, je rekla, kakor zapor. Zame ni bil tako	hud	tisti zapor leta 45.Zanimivo je bilo.	A
pripovedovati o rajnem prapreškem gospodu, ki je bil	hud	kakor sama zverina; grdo je ravnal s kmeti in	A
je bil komisar, ki je pred tremi leti umrl,	hud	gospod, ki so veliko trpeli ljudje pod njim	A
tisti veliki sneg. Na sveti večer je bil posebno	hud	mraz, in burja je brila; pa pravi Polde svoji	A
Jurijeva kupčija tako slabo obnesla. Nate je	hud,	Juri, kaj?« »Kakor sam pajek,« odgovori Juri	A
možu, ki je hodil pred mnogo let v Prapreče.	Hud	je bil in kosmat in drva je hodil krast v graščino	A
zapustim,« pravi Miha, »in oče bi bil gotovo	hud,	če bi to zvedel.« »Zmrznil boš,« ga svari Juri	A
Veš, jaz sem koščen in v rokah sem posebno	hud.	« Juri pa je dejal: »Midva se ne bova nikdar	A
pastirjeval in kravaril doli v graščini, kako	hud	je bil gospod, tako, da se ga je vse balo; a	A
Rozalko. Malo mora človek piti, da je bolj	hud.	Potlej bova pa videla, če se naju bo kdo lotil	A
obetala, zato je bil Štefan tudi po pravici	hud.	»Povej vsaj kak čas, naj bo že, kadar hoče!	A
bodi!« In če je Juri ugovarjal, je bil mož	hud.	»Molči, ti pravim,« je dejal.	A
»Ali ste še kaj hudi name, oče?« »Kaj bom	hud!	Kar pij!«	A
takole se nosiva po hiši. Miha, ti si pa tudi	hud,	čeprav se ti ne vidi.Marsikdo bi mislil, da	A
mu potrka eden po rami. »Ti imaš srce, da si	hud,	in roko, da udariš.Fantje, vzemimo ga medse	A
ali te sunem? Kaj pa se bojim! ha, ha, jaz	hud,	ha, kakor zlodej.« »Oh, Štefan, križ božji!	A
dušil mož svoje misli in svoj spomin, a kakor	hud	duh je hodil za njim Premec in ga mučil z grenkim	A
vraga!« se je čudil mož. »Da bi bilo to tak	hud	greh?I, kje si pa izvedela ti to, Urša?«	A
sem šel mimo vaše hiše, je stran pogledal.« »	Hud	je, ker si mu dal tako čudno ime!« »Judež?	A
ohujšanje vsej vasi. . / . / stran 11 . / Posebno	hud	je bil Miha na Jeričine snubce.Ponoči bi bil	A
Kržan. »Ampak kako je to, Klančar, da si bil ti	hud,	ko je zašla moja krava v tvoj zelnik; tvoje	A
svojih misli, še bolj pa čutili, da zadeneta na	hud	odpor. Njuna družba je še nekoliko pomolila	A
krive noge; a kaj more revež za to! Miha pa je	hud	na psa, ker je hud name.Kadar pojdem spet dol	A
revež za to! Miha pa je hud na psa, ker je	hud	name.Kadar pojdem spet dol, boš Judeža doma	A
neprijazna z njim, in vesela bi bila, če bi bil on	hud	name. Jaz ne morem več.	A
nekaj ti moram povedati; ampak ne smeš biti	hud.	Kako rada bi bila videla jaz in oče, da bi	A
oziral, če ga ni kdo videl. Na tihem je bil	hud,	če ga je kdo vprašal, kje se je pravzaprav zgodila	A
ki jo je obšla groza. »Nič,« je dejal mož,	hud,	da ga je žena premotila in da ga ima morda za	A
Jaz samo tako pravim. Ampak kaj si tako	hud?	Proti meni se ti ne izplača, ker se te nič ne	A
vedno popraševala, kje je oče in zakaj je bil	hud;	saj bo ona vedno pridna, se ne bo nikoli jokala	A
lepe stare navade. Vsak teh treh bi bil tudi	hud,	če bi mu bil kdo oponesel nepotrebno vožnjo	A
priprege. Tolažila se je s premislekom, da tako	hud	ne more biti Tone; sicer bi se branil nadležnega	A
Toneta se nista več bala, ker ni bil nikoli	hud;	samo to se je Gašperčku čudno zdelo, da ni prišel	A
Jerica zadovoljna, da je sploh zraven, Francek pa	hud,	da ni vsaj angel; zato se je tudi grozil, da	A
ves zelen kakor žaba ali kuščar.« »Ali je kaj	hud?	« je vprašala Jerica. »Kakor je; včasih je hud	A
« je vprašala Jerica. »Kakor je; včasih je	hud,	včasih dober.Pridne otroke ima zelo rad, hudobnih	A
naj se otroci cerkve boje? In Bog naj bi bil	hud,	če bi se tak otrok v cerkvi malo ozrl!Pojdi	A
bolečine nič; bolelo ga je le, da je bil stric	hud,	in bal se je, da ne bi prišel s sodiščem navzkriž	A
rekel. Žaliti ga Rozalka vendar ni hotela, in	hud	ni smel ostati dalj časa; zato je ona govorila	A
stric, ga tudi za Gašperja ne bo,« je dejal mož,	hud	kakor vsak, komur je nehvaležnost plačilo sveta	A
postelji. Pokazal še nisem nikomur, in Tone bi bil	hud,	če bi vedel, da kažem tebi potrdilo svojih besed	A
miz se je Tetrev povsod hitro naveličal. Prav	hud	je bil, ko se je poslavljal.Takšni so sorodniki	A
je v Črnomlju žandarjem kuhala. Tetrev je bil	hud,	da je kar tako umrla, ne da bi bila prej vsaj	A
mu povrne samo škoda? Zato je bil po pravici	hud	na sosede, ki so tako prismojeno gasili: »Škode	A
Pusti jih spati! Vsak, ki se ni še naspal, je	hud,	če ga dramiš.‒ Ti, kaj mi je prišlo na misel	A
kako hudi so tudi drugi na tega človeka, kako	hud	je Mlakar, ki je dan na dan popraševal, kdaj	A
poplakne. . / . / stran 56 . / »Saj jaz nisem nič	hud,	« je dejal Filip in stopil v vežo, »jaz delam	A
»Tja poglejte! Prej je bil zelo	hud,	zdaj si pa sam tudi vzidava tablo.« Kakor zaškriplje	A
kratenje osebne svobode, zloraba uradne oblasti?	Hud	je bil pa tudi na priliznjenega kontrolorja	A
ne bom segal po kostanj.« Ivan je bil sicer	hud,	da drugi niso pogumnejši od njega, sklenil pa	A
davkar.« Muren ni rekel nobene besede več,	hud	na ves svet, na oblastnega davkarja, ki sili	A
te prosim, Vida, pusti me!« »Kaj pa si tako	hud?	Dokler si pisal, si stokal: � bi bilo le že	A
idealnega srca. Tako ni prav vedel, ali je bolj	hud	ali bolj potolažen, in to mu je budilo novo	A
prebudil drugega dne pozno, truden in polomljen,	hud	nase, na svoje nove pobratime, na ves svet.	A
utrnil z mezincem pepel s smotke, »ker je nekaj	hud	na gospoda učitelja.« »Name?« se je zavzel Strnad	A
takisto neumestna in pogrešena; vendar ni bil tako	hud.	Sam namreč še ni bil prizadet; tudi se mu je	A
otrokom, da naj puste očeta pri miru, ker je danes	hud.	»Ata hud,« je ponovil tiho najmlajši sinček	A
puste očeta pri miru, ker je danes hud. »Ata	hud,	« je ponovil tiho najmlajši sinček Mirko in preplašen	A
Mirko pa je izpraševal mater, zakaj je ata	hud,	ko je bil Mirko vendar ves čas priden. Gospod	A
gospodične so se ji zaupljivo muzale. Ivan pa je bil	hud	na fante, da si upajo početi kaj takšnega v	A
omahoval sem in tja, nezadovoljen sam s seboj in	hud	na mater in na Gričarje.Da, če ne bi bilo sitnih	A
srcu ženejo njegove muhe. Oče Gričar je bil	hud,	mati žalostna, in sin se je porogljivo smejal	A
misli ta Lah, da je on že tako pri kraju, in	hud	zaradi drugih, važnejših stvari. Ta predrzni	A
edinemu pustežu v veseli družbi. Oh, kako je bil	hud	na Zefo!Zapodil bi jo bil, toda toliko pameti	A
polje, ker je hotel zbrati spet svoje misli,	hud	na Miciko, kaj ga lovi s takšnimi vprašanji	A
Prekleta zaslepljenost! Tako	hud	je bil Ivan, da mu niti na um ni prišlo, da	A
dobro voljo in mu priljubili domačo hišo, in	hud	je bil včasih sam nase, da čuti tako malo hvaležnosti	A
sprl on z Gričarko, Gričarka, da naj bi bil	hud	na Korbinko.Zakaj?	A
Čemu? Prepirati se on ni hotel z nikomer;	hud	pa je bil na obe ženski.Po pravici.	A
sneg, ki se je bil prijel telovnika. »Ali si	hud,	Andrej?« je dejala tiho. »Oh, pojdi no!	A
»Oh, pojdi no! Nate še nisem bil nikoli	hud	in nikoli ne bom.Vrzi še enkrat!«	A
volja, tvoja pokora.« Fant se je obrnil in šel,	hud	na nepremišljeno, trmasto dekle.Spominjal se	A
segle njegove besede predaleč, je hodil po sobi,	hud	nanjo in nase v borbi s kesanjem. in sočutjem	A
prometa, in zdaj, ko mu je začela ona pomagati, je	hud	nanjo. Ona se ni spremenila nič; on, on se	A
je sklenil, »in po pravici bi bil jaz lahko	hud,	zakaj se vsa ta gospoda tukaj sumniči in dolži	A
njegovemu gospodu . / . / stran 45 . / zdi premalo	hud.	»Hi, hi,« se je nasmejala žena in izvlekla trdo	A
včeraj enega s Hrvaškega. Čuk ga je izvalil, in	hud	je kakor živ peklenšček.Dajte, naj se poskusita	A
Frideriku prosit ga podpore in kako neznansko je ta	hud	na svojega sina Urha, ki se peča, kakor je zvedel	A
hotela, ampak trdovratno svojo trdila, se je vnel	hud	peresni boj in popisali so cele skladovnice	A
kmalu spet nasmejala. »Šmentaj, ta je bil pa	hud!	« reče kleščman in ogleduje zob pri ognju.»Tri	A
Le poslušaj. Prišel je zdaj na Dunaj	hud	velikan, ki mu pravimo Brdavs.Tak je, da ga	A
učeni, kako velja v strah prijeti konja, bodisi	hud	ali pa krotak, pa kobilice ni nihče premaknil	A
pa vendar nič ne pravi, ampak misli si: ta je	hud	in močan; pa kaj bo - kmet je kmet; saj ne zna	A
Hostnik se oglasi: »Bojec, ne bodi	hud,	ako rečem, da je moje bolje, daravno mi nograd	A
razlagal. »Na tem ovinku ima voda ob nalivih precej	hud	tok.Treba ga bo prestaviti izven vodnega navala	A
moramo Čumurpašo obrati,« je menil Mik, ki je bil	hud	kvartopirec. To široko željo je skrčil Buzduga	A
Počakajmo ga tukaj!« »Zakaj si pa tako	hud	nanj?Pusti ga!« je dejal Lazar, ki je že tako	A
peljali v četah na jahalnice odmetavat sneg.	Hud	mraz je bil, da se nam je zanohtovalo.Med vsakovrstn	A
Damjan pa je bil pogosto razdražen in če ne	hud,	pa vsaj čemeren in malomaren. Kmalu pa se je	A
Damjanovem očetu, da je ves takšen kakor sin:	hud	je, a kmalu je tudi dober.Takšni so ljudje,	A
presegalo sleherno dostojno mero in je bil nanj	hud	celo butalski policaj ‒ kar v kraj je pogledal	A
občinskega tolarja. In je bil župan na grde viže	hud,	rohnel je na policaja in mu ukazal, da naj pri	A
resnici razvnemal in ne le na videz in je bil	hud,	kakor da ne gre za ljudi, ki jih prvič vidi	A
malo drugače, kakor bi kričal, in je videti	hud.	Pa se ga ni treba nič bati: ne grize.	A
in otroka in ženo, bolj je postajal rdeč in	hud,	pa je zagrmel: ‚V imenu postave! Kaj je to	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani