Ko je bil Filip pri Rjavkarju svoje delo izvršil in se vračal mimo Škorčeve hiše, ga je povabila Lenka na kozarček hruševca, da se jeza poplakne.
»Saj jaz nisem nič hud,« je dejal Filip in stopil v vežo, »jaz delam vsakemu, kdor me plača.« »Kaj pa, Filip, tista plošča, ki je bila pri nas shranjena, ali je tvoja?«