hlapec (701-800)

gospod, in ne mara ga, če ji je prezanikaren	hlapec!	Kdor zna biti oboje, preudaren gospod in zvest	A
biti oboje, preudaren gospod in zvest, priden	hlapec,	je neskončno srečen!« Malo sta pomolčala in	A
»Kaj sem zdaj svoboden? O, zdaj sem državni	hlapec,	zaprisežen, nameščen in privezan v pusti pisarni	A
je, ravnal kakor tisti pridni svetopisemski	hlapec	s talenti.« Pogovor se je krhal, v okna	A
sprevidi, da si mož, gospodar, ne pa ponižen	hlapec.	« »Brez skrbi, privijem ga!« je Slabè	A
ponosen človek se moško upre krivici; suženj,	hlapec	pa pokleka in ponižno čaka, da bi ga iz stiske	A
je gledala in je bila srečna v njegovi sreči.	Hlapec	in pastir sta ugibala, kateri voz bi vzela jeseni	A
rečenica prostovoljne sužnosti? Zasužnjen človek,	hlapec	ima dolžnosti! Kdor pa hrepeni po lepoti in	A
hudič ne bi plesal s tako vihro!« je rekel star	hlapec	in odložil ogoljeni žil, ki mu je pravkar napravil	A
grdo zebsti menihe in njih ljudi,« se je star	hlapec	spomnil. »Izsekali in izžgali pa so vendarle	A
izžgali pa so vendarle že ves hrib,« je drugi	hlapec	vedel.»Lepih njiv si bodo udelali, moča jih	A
in le z delom odsekano. »Kaj bo?« je stari	hlapec	mignil proti sobici.»Ne bo prestala, predolgo	A
odgnal duh Šentjanževec.« »Molči, zijalo!« je	hlapec	tiho siknil.»Če sliši gospodar, ti stopi na	A
»Ali zate ne bo prav, čeljust neumna!« je	hlapec	tešil neprevidni babji jezik. In da se res ne	A
ko je zaspal. Brž vrže nanj konjsko brzdo,	hlapec,	glejte, se spremeni v konja, baba, hop! nanj	A
grajska potlej pride, da bi jezdila domov, ji	hlapec	urno vrže brzdo na glavo.Zdaj je ona kobila	A
je ona kobila, ki ga med oblaki nese domov.	Hlapec	jo dá lepo v hlev in drugi dan pokaže gospodu	A
sedela bolje. . / . / stran 28 . / Trlepov	hlapec	je gledal od daleč in se čudil: »Na konja ji	A
pogovor s pričujočim Bogom, že je Brezovškov	hlapec	prisopihal z bratom cerkovnikom. »Gospodar umira	A
»Kje pa je gospodar?« »Dom varuje,« je	hlapec	pokimal. »Le naj, in dobro naj varuje,« je Krajinčan	A
Še na Trlepovino bo prilomastil.«	Hlapec	je malo pomislil, pogledal v tla in mignil pastirju	A
dajva!« Po cesti je pritekel pastir, ki ga je	hlapec	poslal s sejma, in ves zasopel povedal, kaj	A
lepe lase ima tale Liza; . / . / stran 126 . /	hlapec	je iz hleva na vodo gnal konje, da bi se napojili	A
njim. »Dokler si ne bo ubral druge,« je stari	hlapec	momljal v brado.»Saj tako domačija ne more ostati	A
Lizo.« Nalašč je govorila, kakor da je Ambrož	hlapec	Trlepov in nalašč Ambrožu ni dala pravega imena	A
dekle.« »Da, vsi to vedó, vsem se smili,« mu je	hlapec	pritegnil. »Vzemi jo, Marko, če te mara, ne	A
Vzemi jo, Marko, če te mara, ne bo ti sile.«	Hlapec	se je zagledal predse in molčal. »Ali ti ni	A
šel po opravkih. Za njim se je prihulil star	hlapec	in tiho vprašal: »Kaj, ko bi se kako uprli?	A
po njem. »Ná, vidiš,« mu je stari Trlepov	hlapec	kimal, »zdaj si jo pa le iztaknil, nevesto,	A
eden njegovih šolskih tovarišev bolan ležal.	Hlapec	leze tiho za njim in posluša pri vratih, kaj	A
vratih, kaj se pogovarjata. Toliko je slišal	hlapec	Pavleta govoriti: »O, ljubi moj prijatelj!	A
tolažil in ga opominjal, naj v Boga zaupa. Več	hlapec	ni slišal, hitro je šel stran, da ga Pavle ni	A
celi dve uri v šoli biti, se napravi, gre in	hlapec	mu mora iti tisto sobico pod streho pokazat	A
tla in sam sebi glasno zatrdil: »Ne, ne bom	hlapec!	« Snoči se je bil sprl z očetom, z mrkim Brkatim	A
je ročaj bodala in trdo izrekel: »Ne bom ti	hlapec,	Karp!Nikoli!«	A
potegnil Neokretnega raz nedoraslega mladca.	Hlapec	gospodarjevega prvorojenca, bodočega glavarja	A
ki ga je vedel Ostrorogi v goste. Da ni kak	hlapec	ali navaden lovec, je vedela. Le kdo bi naj	A
Zraven se je glasno veril: »Ne, ne, ne! Nikomur	hlapec!	Rajši smrt!«	A
je spregovoril Jelen sam s sabo, »kdo bo komu	hlapec!	Prej ti meni, kakor jaz tebi.«	A
njih vseeno utonil. Ga je bil stari mrtvi Turov	hlapec	težko ranil.Dva druga so pobili Udarnega mladci	A
je bilo nared, le ‒. Kje se vendar mudi stari	hlapec	Brkatega Soma, Dolgobradi Kozel? Aha, že gre	A
Hlastan je vdano legel.	Hlapec	se je pa brž odstranil. Kar groza ga je postalo	A
cvilil in se hotel odtrgati. Da ga pomiri, mu je	hlapec	Dolgobradi Kozel brž prinesel veliko kost, katere	A
Samo stresel se je in poginil.	Hlapec	pa je planil iz jame nazaj na prod, kakor bi	A
Zorne Kaline niti pogledati ne. Je imel, četudi	hlapec,	pravico, odločevati o svoji hčeri, če ni gospodar	A
ukazoval, najmanj pa smrkavi Brest, še manj pa	hlapec,	Pegasti Ris. Jelka in Tulpa sta mu hiteli pritrjevati	A
še dolgo naj živi. Gospodarju skrbno vdani	hlapec	res ni vedel, kaj naj naredi.Otrok in žensk	A
zanesel po pristajnem mostu navzgor topoumni	hlapec,	močan kakor medved. »Zorna Kalina, Zorna Kalina	A
On pa je samo veslal. Kakor bi bil	hlapec.	Dospeli so do Save.	A
kako se je kot mladec zaklinjal, da ne bo Karpu	hlapec,	da postane njemu enak, in da ‒.Nič.	A
stran 278 . / Ostrorogovci, oba možaka in	hlapec,	so brž nastavili sulice.Ovnov hlapec se je pa	A
možaka in hlapec, so brž nastavili sulice. Ovnov	hlapec	se je pa prestrašil in zbežal.In prav za njim	A
Na vampu pa je zobru okobal sedel pretisnjeni	hlapec,	ki je še vedno težko hodil sam. Je menda imel	A
in pa ‒ njen oče, Pegasti Ris, Jelenov prvi	hlapec.	Zorna je prav dobro vedela, da je Ostrorogi rešil	A
ni. . / . / stran 31 . / Očeta, ki je bil	hlapec	na kolišču umrlega Brkatega Soma, kateremu je	A
jezeru zagospodari tujec, jezerjan pa bo njegov	hlapec.	Kot mladec, v starosti, ki so jo že celo vaši	A
da ne bom nikoli niti bratu Neokretnemu Karpu	hlapec.	Še manj pa naj tujec zasužnji mojo kri.«	A
glavarskim kožuhastim plaščem. Najstarejši	hlapec	je pa ob nogah mrtvega gospodarja ubil črnega	A
nobene primolčati, videla je dekla in videl je	hlapec	in slišal je celo mlajši bratec. Gospodinja	A
predlanskim, ko ji je bil že tretji sin umrl.	Hlapec	France je trdil, da je bilo solzá za juncem	A
gledate, stric Blaž, kakor veliki petek,« reče	hlapec	Franc, klobuk na glavo natikaje. »Tako se grdo	A
in s prstom tiplje obvezano glavo. In ko sta	hlapec	in dekla odšla, začne še hišna gospodinja:	A
želi, ter pristavi: »Reci mu ti, če hočeš.«	Hlapec	Nandetu izroči, da bi rad stric Blaž ž njim	A
rokovnjače iznašel: Nande je eden, Bojec eden. Ali	hlapec	ni bil zadovoljen, takoj iz postelje v hlevu	A
Blaž se res spusti za Nandetom čez njive, a	hlapec	France mirno stoji in zija; nima veselja hoditi	A
Pravi, da je ta Nande rokovnjač, glej!« reče	hlapec.	»Ponoči ga je nekje videl in slišal, pravi.	A
»Kdo to pravi?« »Stric,« odgovori	hlapec	in se neumno smeje. »Stric,« ponavlja polglasno	A
premaknila se od stare jablane, pod katero je	hlapec	še ostal, proč, pregazila je, da ne bi po okoliših	A
ali kdor hoče.« »Jaz že ne grem,« odgovori	hlapec.	»Zakaj ne?	A
se počasi napotita. »Ali, stric,« nadaljuje	hlapec	govor počasno, morda da bi strah odvrnil, »kaj	A
potu tale prepir. »Nista ga ne pila,« reče	hlapec.	»Kako da ne?«	A
tisto, stric!« Z odločnostjo in s pogumom je	hlapec	France govoril ta govor, eden najdaljših in	A
vse doktorje. In res pri tej priliki je bil	hlapec	Blaža popolnoma podrl.Ta ni vedel en hip ničesar	A
To je pa spet res; čudno!« in v tretje je bil	hlapec	France prepričan od duševno zmožnejšega Blaža	A
stric Blaž, glejte zdélo, zdelo, zdelo!« kliče	hlapec	Franc, ki je bil strahoma obstal in tudi Blaža	A
napravili. Ne hodite, stric, lepo vas prosim,« reče	hlapec.	»Če je res zdélo, ne sme se ga človek dotakniti	A
ognó kače, katero so s kamenjem ubili. Ali	hlapec	France je bil dejal roke v žep in je od te strani	A
vse nesrečo kaže. Blaž je nazadnje sam odšel,	hlapec	se je, z glavo majé, domov vračal. Ko sta bila	A
pokonci nosil, ker starci že pravijo: gosposki	hlapec	bogat, bik rogat«. A hud kakor »bik rogat«	A
streljaj pod hišo tja čez reber proti Paleževini.	Hlapec	France je ravno iz vodnjaka vedro vlekel, da	A
spala, ter je zapahnila duri za seboj. Ko je	hlapec	France zavpil, da gredo štirje biriči na Paleževino	A
Ni mogoče!«	Hlapec	France, ki je bil ves čas od daleč opazoval	A
sprednji strani. Oborožena stražnika, katera je	hlapec	France le bolj od daleč, tam iz hleva sem, ogledoval	A
rokovnjače zatožit, kakor ji je bil to že včeraj	hlapec	France pravil. »Pretepaval se je pač kakor zadnjič	A
za sestro ter šel ven v hlev. Tam pa mu je	hlapec	France s plahim licem pripovedoval o včerajšnjem	A
bili že odvečerjali, ali bolje, odvečerjal je	hlapec	France; kajti Polonica se ni dotaknila jedi	A
ona ukazala, to je veljalo, če le stari gluhi	hlapec	Matijec ni ugovarjal.Dokler njega ni bilo v	A
Ž A G A R Spalo je na Zabrezju vse. Le mlad	hlapec	je prišel tiho, prav tiho s svojega ležišča	A
« odgovori profesor. Med tem razgovorom ju	hlapec	z vozom doide.Leon povabi svojega sopotnika	A
poskušati ni bilo. . / . / stran 82 . / Tedaj	hlapec	prazen vozi naprej, Leon pak, ki je mislil videti	A
hoditi!« ugovarja starejša. »Saj nam pride	hlapec	z vozom naproti.« Zdaj se jim nasproti zasliši	A
navkreber, ker lahko hodimo,« odgovori ona.	Hlapec	odide z vozom naprej do vrha klanca.»Jaz imam	A
nekaj popravljal. »Ali te ni sram, grajski	hlapec	si, pa pojdeš k cesti orat v tistem luknjastem	A
« »Gospod so včeraj ukazali,« pravi mlajši	hlapec.	»Kaj kriči baba?« vpraša Matijec.	A
Morda je bilo prav, da je baš v tem hipu prišel	hlapec	Leona klicat.Prišel je bil njegov voz z župnikom	A
ki mi bodo dali čutiti, da sem plačan človek,	hlapec!	Ah, Bog moj, kako malo tvojih nazemskih darov	A
sejal je Bučar oves po lanišču. Ker je bil	hlapec	‒ tisti Urh je tačas služil Bučarja ‒ nekaj	A
beseda) DOMAČA POVEST IZ PREJŠNJEGA VEKA 1.	HLAPEC	IN GOSPODAR Ako si starega Oralka vprašal:	A
skoraj kakor svojega. Ko je dorastel, bil mu je	hlapec	in na pol gospodar.Tudi njegovi materi je dal	A
Že dostikrat ste mi pravili vi in mati moja,«	hlapec	odgovori. »Res sem ti jaz nekatero krat pravil	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani