hlapec (601-700)

bil moža zajel čez pas in strašno stisnil.	Hlapec	se je v bolečini potegnil in zasopel: »Ne ubijaj	A
/ . / stran 367 . / Goljo je otel njegov	hlapec.	Ljudje so odslej vsako noč stražili, da bi se	A
»Tudi zaradi tebe bodo mrli v Gorici.	Hlapec	nevredni!« In gre.	A
in nejasno!« »Moja prijaznost ti bodi verni	hlapec!	« odgovori mi takoj. »Imenuj mi to deželo in	A
svete teorije. Ali željam tvojim sem pokoren	hlapec!	« Tedaj si se mi zopet prikazal, večni angel	A
navade. Med take navade je spadalo tudi, da sta	hlapec	in dekla, če sta daljšo dobo pri dobrem gospodarju	A
bila v posodi zadnja dva kosa, ju je pograbil	hlapec	Danijel, rekoč: »Ostati nič ne sme!	A
»Se pa!« odgovorim brez odloga. Domači	hlapec	mora kositi naprej, in njegova čast zahteva	A
Vstala sva, da bi odšla. To je opazil	hlapec	Danijel in je pričel nagajati, kakor smo si	A
do zemlje, se je prikazal iz sence pri hiši	hlapec	Danijel.Široka usta je odprl do ušes, se hinavsko	A
odletel na klop pod sklednik; tam je pričel hišni	hlapec	škripati in - jokati, kakor je to navada starega	A
»Če jih nimaš, jih boš pa imel!« je zatulil	hlapec.	»Sam Bog ve, s kom!«	A
Tisti, ki je to zapisal, je bil Jošt Tolmajnar,	hlapec	gospoda svojega.« * V tistih časih je stala	A
njivah. »Že spet je ta vrag tu!« je izpregovoril	hlapec	Peter in z roko pokazal proti polju.Tovariš	A
hudir!« »Tam pri vodi bi ga čakal,« se zajezi	hlapec	Miha, »za grmom bi ga lehko počakal in sulico	A
jeseni Liska storila telička, ga vam pripelje moj	hlapec	na Visoko. Ta teliček bodi vaš, čisto vaš.«	A
ti častili Boga. »Kaj pa hočejo!« je vprašal	hlapec	Miha. »E, kaj,« je odgovoril Peter, »novo vero	A
njegove vednosti, brez privoljenja njegovega.	Hlapec	tvoj ti bo pokoren, gospod, in z vdanostjo bo	A
odpadnikom od prave svete vere!« »Ti lažeš,	hlapec	umazani!« je odgovorila grofica razljučeno.	A
ulovili to?« »Pri svetem Volniku,« je odgovoril	hlapec;	»zmivala je ubitega luterana.Pripovedovali so	A
ponudila. Ravno v tistem trenutku je zabodel	hlapec	veliko ribo in z močjo jo je vrgel iz hladnega	A
zibala na debelih svojih jermenih. V hipu, ko je	hlapec	ali pravzaprav kočijaž s svojim bičem švignil	A
Ljudevit ter zrl po dvorišču, kjer je vodil	hlapec	konja naokrog.Bil je brez vsakega orožja; opravljen	A
ta sokol?« »Si, si, signore!« odgovoril je	hlapec,	komur je črnikasti obraz pričeval, da se je	A
prekoračil stopnice ter stopil na širno dvorišče.	Hlapec	Cesare je še vedno vodil iskrnatega konja po	A
je na dvoru knežjega dvorca v Ljubljani vodil	hlapec	Cesare osedlana konja tja in sèm.Zeblo ga je	A
ima svoje težave,« trdil je Jurija Ljudevita	hlapec;	»ko boš ti ležal v mehki postelji ali pa za	A
sedel v zelenem bregu. V bližini pa je stražil	hlapec	Cesare štiri konje. »Kaj sem streljal	A
Kar pri jaslih ga zakolji, in če se prebudi	hlapec,	porini mu tudi nož med rebra!Ti, enooki, pojdi	A
Pozno v noči sem prišel domov.	Hlapec,	čakajoč mojega prihoda, pove mi, da je šla gospa	A
iz vsega grla. Pri hlevskih vratih pogleda	hlapec	radovedno na dan, za njim pa še radovednejša	A
torej kmetsko obleko pri Mici, dekli. Miha,	hlapec,	pa je moral na Višavo.Šel je tam mimo ter je	A
oživela vera, da nisem pri pravi pameti, in vsak	hlapec	je imel pravico zasmehovati me.A nihče me ni	A
bo prav! Zdaj pa čakam tu na vročini kakor	hlapec	farovški, ki gre na vrt spat, medtem ko so gospodje	A
veselje. Končno pa vendar ni kakor nižavski	hlapec	ali kakor drug mladenič take in enake romantike	A
mora koščenjak v gosposko to obleko?« vpraša	hlapec	Miha.»In ravno danes sem mu nasul ovsa, da je	A
Končno je nekje na koridoru se prikazal mlad	hlapec	ter pomolil razmršeno svojo glavo čez zid, raztegnil	A
živinče. Nekje iz hleva je prikrevsal kruljav	hlapec	ter prevzel gospodovega konja in ga odpeljal	A
pri mizi in tiščal sekirico v svoji desnici.	Hlapec	Lukež, o katerem se je govorilo, da je bil z	A
črna mavra telička! Glej, da ne zaspiš, pa tudi	hlapec	in dekla ne smeta zaspati!Sam Bog vedi, da tako	A
odrinil od župnišča, a sreča je hotela, da me je	hlapec	Lukež s svojim gostobesednim klepetanjem malo	A
pa kam drugam. Vstal je iz vejevja, nakar je	hlapec	segel k mojemu pasu ter potegnil izza njega	A
Ti črni potepuh ti!« Pri teh besedah se je	hlapec	smejal ter grozil ciganu s samokresom. Ta se	A
dostikrat do golega slekli.« Nato se je obrnil	hlapec	do starke pri košku, katera se ni dosti brigala	A
‒ Bog se nas usmili!«	Hlapec	Lukež ni odnehal.»Nekaj že še nosiš s sabo.	A
popačena, malopridna in božji službi nevarna.	Hlapec	Lukež se je iznova oglasil: »Nekdaj si s platnom	A
dobri ljudje.« . / . / stran 38 . / Tu jo je	hlapec	Lukež nekoliko podražil: »Ko so ti prodali moža	A
Ne streljaj, da ne ustreliš sebe!«	Hlapec	ji je iztrgal roko ter zagodrnjal: »S čim naj	A
»Čas bo,« ‒ s temi besedami se je obrnil	hlapec	k meni ‒ »čas bo, da se odpraviva! Dolga bo	A
imovitejšo nevesto. Vendar pa je moral blekniti	hlapec	Lukež nepotrebne besede: »Nekaj starov žita	A
prikazala blizu poslopja stara dekla ali še starejši	hlapec.	Danes pa je v moje veliko začudenje vodil mlad	A
Danes pa je v moje veliko začudenje vodil mlad	hlapec	osedlanega konja po dvorišču in prav tik tovornega	A
pričel proti njemu z rokami mahati ter kričati: »	Hlapec	Belijalov, kaj motiš steze Gospodovih služabnikov	A
bo služil na leto. Bil mi je priden in pošten	hlapec.	Lagal sem mu, da ga je za njegov delež opeharil	A
živelo ceneje ko danes, ko mi je še celo prvi	hlapec	svojo letnino desetih nemških goldinarjev povišal	A
radi preže na potnike. Sam sem sedel v sedlo,	hlapec	pa je vodil otovorjenega konja. Proti večeru	A
živem konjiču gosposka ženska, za njo pa hrust	hlapec,	ki je nosil za pasom dva samokresa in ki je	A
Pripovedovalo se je, da je Ana Renata močnejša ko njen	hlapec	in da je posla, če se ji je ustavljal, tako	A
poslom ukaze. Tudi on noče biti več brezplačen	hlapec,	kar je očetu že povedal. Ta se ni dal premakniti	A
Lotil se je dela z veliko vnemo in bil prvi	hlapec,	kakor boljšega do tistih dni še nisem imel.	A
Pripravil sem torej sodček dobrega vina; Marks in	hlapec	sta ga še popoldne spravila k Debelakovim.	A
ter si pomenljivo pripovedovale, da Marks ni	hlapec,	temveč da je sin premožnega kmeta iz Davč.Vse	A
Renata iz Scheffertna se je odpravljala, ker je	hlapec	pred dvorcem vodil osedlana dva konja.Zavila	A
Pri vsem tem ni hotel nikdo proti domu in naš	hlapec	je prav posebno klel, ko je moral s konjičema	A
vojak, če mu ranocelniki roko žagajo. On in	hlapec	sta pograbila kole, pobila sta Debelaka na tla	A
obležal!l mBil je popolnoma mrtevl odgovori	hlapec,	mko smo prišli do psov, ki so ga trgali v svoji	A
potem pa je zakričal: mRoko z obraza, umazani	hlapec!	l V tistem hipu je odskočil prestrašeni birič	A
ponočnjaški račun. Samo enkrat me je zavedel	hlapec,	da sva šla v soboto ponoči na vas in da smo	A
rac je čebljalo vmes. Pri bližnjem potoku je	hlapec	Gašper napajal dva tolsta konja in zazdelo se	A
je dejal nekdo in to je bil po mojem računu	hlapec	Gašper.mSnubača imaš in skoro bomo plesali!	A
nit ne bila!l mMene odsloviš?l zatogoti se	hlapec,	mdoslej sem ti bil pa dober, kaj?l mAli misliš	A
mPrav, pa grem!l In	hlapec	Gašper kolneč odide. Zavijem okrog ogla.	A
Pojdiva v hišo!l Tam pri hlevu pa je stal	hlapec	Gašper in se je od radosti tolkel po kolenih	A
In gotovo bi mu bila razbila lobanjo, da ni	hlapec	pobegnil v hlev ter se skril nji, ki je od srda	A
Kaj bi ti pravil!	Hlapec	je, pa je mir besedi. Sam pa veš, da se kaj	A
za hlapca služil v Podsteni, ali sedaj je bil	hlapec	in gospodar pri moji ženi in na zemlji, katero	A
Oče Gašper so pa sedaj na suhem!l zasmeje se	hlapec	Tine. Jezen stopim v izbo, kjer je tekla zibelka	A
žganci zate v Brentačevi hiši!l Tako zakriči	hlapec	Tine. In vrtili in sukali smo ga, da se mu je	A
po strmi stezi med koče prihajal prvi grajski	hlapec	Hartvik, ki so ga nekateri po tuje imenovali	A
nemir. »Kako pa si natovoril, bulec?« je vpil	hlapec,	ki mu je bilo skrbeti za tovor.»Kaj ne vidiš	A
Predobrih rok je presvetli arhidijakon,« je nadzorni	hlapec	še dalje sitnaril.»In preveč je bilo vina za	A
podkev, preden smo šli iz Ljubljane?« je prvi	hlapec	še huje rohnel.»Pri kozah bi bil ostal, ne pa	A
oprti na dolgo kopje, zaklicali v en glas. Prvi	hlapec	se je globoko priklonil in je nadaljeval: »In	A
na vsem dolgem potu, skrbi naše gospode,« je	hlapec	dalje govoril in se klanjal. »Potovali smo v	A
gospodje Višenjski!« se je opat zahvaljeval, a	hlapec	se je le smehljal in po prenočišču hrupno razmeščal	A
več daleč do Ljubljane,« je vsevedoče trdil	hlapec,	ki je iz pripovedovanja vedel za to obcestno	A
oskrbnik Hartvik sta bila ranjena, pa ne močno, en	hlapec	je bil ubit, Zlebora in Hotimira ni bilo od	A
Višenjski mislijo Repnika preseliti v Stično.	Hlapec	je verjel in Repniku povedal, češ, da mu ne	A
češ, da mu ne bo več delal, če je Repnik sam	hlapec.	« »Kako?	A
res, da je ubegli tovornik srečal menihe!« Pa	hlapec,	ki je prišel naznanit prihod menihov, se je	A
nemara si je pretegnil kito,« je dejal višenjski	hlapec	in ukazal Hotimiru: »Daj mi svojega konja, tegale	A
Hotimir je v divji togoti zamahnil s čekanom, pa	hlapec	je odskočil in popal kopje. »Stoj!« je Ditrik	A
očitek, da se je mirno smehljal, ko si je grajski	hlapec	jemal pravico do Hotimirovega konja.Ali všeč	A
prepustil konja. Ko se je prikazal Ditrik, se je	hlapec	ustrašil: »Molči, ne zatoži me!« je prosil tlačana	A
»Meniva se o konju, kako mu je.«	Hlapec	ga je hvaležno pogledal in šel.Ditrik je Hotimiru	A
so se ljudstvu že prikupili. »Naš človek je	hlapec!	« ga je vroč srd ujedal.»Pred tujcem poklekuje	A
čas spomnil mladega Višnjana. »Ta v srcu ni	hlapec	in nikoli ne bo. Ko se bo malo uhladil in unesel	A
višenjskem gradu, da bi plačali potno davščino.	Hlapec	je zdirjal in se je kmalu vrnil. »Zidarji iz	A
užalilo, če bi zvedela, kaj si takle grajski	hlapec	upa z njeno varovanko.Pa tu je še tisti Hotimir	A
zmerom ves. Ko jo obdeluje, ji je gospod in	hlapec.	In zgubi jo, če ji je preveč gospod, in ne mara	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani