TRETJE POGLAVJE Ž A G A R Spalo je na Zabrezju vse. Le mlad hlapec je prišel tiho, prav tiho s svojega ležišča na senu, ogrnil svojo luknjasto kamižolo, ki je pred konjskim hlevom na plugu ležala, ter se obrnil proti cesti, tam debel kol iz meje izpulil in ga na rame del kakor za brambovca in zvestega prijatelja proti nasprotnikom, potem pa ubral pot pod noge proti vasi, kjer je njegova ljuba stanovala in mu za nocoj obljubila, da bode skozi omreženo okence nekaj besedi govorila ž njim. Temna noč je ležala po bukovem gozdu in po dolini.