hlapec (901-1.000)

vprašal. Pri kosilu so vsi molčali: gospodar,	hlapec	in dekla; matere ni bilo.Drugi dan pa je pri	A
Pri Tolstovšnikovih so odvečerjali, kar pride	hlapec	pravit gospodarju, da na koncu hleva sloni ob	A
mora biti; raztrgan je in skoraj bos,« meni	hlapec	nejevoljno. »Naj bo kar hoče, v hlev na slamo	A
kotu je na slami zleknjen stokal star mož.	Hlapec	je bil vrgel raztrgan kožuh nanj in v tega se	A
vprašujete to?« zaropoče Ponkrec. A v tem je prišel	hlapec	in prinesel nekaj ričeta v skledi.Tujec se je	A
slabo mi je!« reče ječe. »Umrl bo!« krikne	hlapec.	Ponkrec se skloni čez starca.	A
je ležal tujec že v čedni postelji v hiši.	Hlapec	Bolt je debelo gledal to spremembo.Proti jutru	A
navadna usoda ‒ to je gorje. Tako je postal star	hlapec;	‒ hlapec na stare dni.In ljudje so rekli: ta	A
to je gorje. Tako je postal star hlapec; ‒	hlapec	na stare dni.In ljudje so rekli: ta je pijanec	A
je šel za njim, konje pa je vodil krepak, čil	hlapec.	»Kaj pa je to zopet?« povprašam nehote.	A
Gospodar premišlja, a potem odrine zapah in	hlapec	pomoli z levico leščerbo iz veže, z desnico	A
nevihta se bliža. »Pojdi noter!« veli gospodar,	hlapec	pa sveti še po cesti naokoli; a nikogar drugega	A
udariti!« pravi Peter. »Ali takoj?« vpraša prvi	hlapec.	»Beži no!	A
stran 14 . / ljejo, Janezku se smili, drugi	hlapec	pa je prvi, ki izreče misel: »Obdržimo ga, mleka	A
pogojno, kakor veleva cerkev. Zvečer se vrne	hlapec	Jurče s poročilom, da »babe« niso videli nikjer	A
in sede na drugi konec sobe za peč. Andrej in	hlapec,	ki ga še premore sedanji gospodar, pa znata	A
sedanji gospodar, pa znata takoj, kaj to pomeni.	Hlapec,	krepak fant, dvigne stol, raz katerega je bila	A
bogu usmili, stari oče Peter se trese za mizo,	hlapec,	ki je ušel nevarnosti, o kateri je bil sodil	A
kaže vsa rebresa; v latah visi na pol polomljen	hlapec.	Gospod ne govori mnogo in sedanji gospodar te	A
A eden se vendar spomni tega Andreja!	Hlapec,	ki je tedaj zagrabil stol, da ubrani sebe občinskih	A
plugom hodil; sploh je bil najboljši pastir in	hlapec.	In kakor je svoja opravila točno izvrševal, bil	A
stran 37 . / »Mlaj ga bo obrnil,« menil je	hlapec,	ki je na vozu stoječ uravnaval ogle naloženega	A
naložen. »Oh, na Skaručni je lepo!« pristavil je	hlapec	ter vlekel nase veliko žrd, ki mu jo je bil	A
je res sunil drevo z vso silo kvišku, da je	hlapec	skoro omahnil; a potem je vendar pritisnil žrd	A
mlado dekle. Od kozolca sem pa je prikorakal	hlapec	s koso na rami in malo potem je prišla še dekla	A
da ga nihče ne najde in da ne pojde v cerkev.	Hlapec	ga je klical navsezgodaj, večkrat in glasno	A
bilo domov. Stari gospodar se je grdo držal,	hlapec	pa je preklinjal Marka, ker je moral živino	A
svojega skrivališča in nesreča je hotela, da ga je	hlapec	koj zapazil. »Kje si bil pri maši?	A
»V cerkev naj bi šel, nesnaga!« jezil se je	hlapec	ter hotel še enkrat zavihteti cepec nad onim	A
mož. »Saj nikdar pameten ni bil!« godrnjal je	hlapec.	A kmalu so se vendar sporazumeli.	A
v hlev, pa poglej malo po živini, dokler se	hlapec	ne vrne!« Omahnetov Tomaž ‒ to je bil njegov	A
prositi, on je moral biti, moral ostati njegov ‒	hlapec.	Poleg tega pa se vendar ni mogel iznebiti misli	A
to bi že ne bilo tako posebno, pa v ‒ hišo!	Hlapec	je majal z glavo, vračajoč se preko dvorišča	A
»Kaj ‒ Klandra?« zavzel se je Tomaž.	Hlapec	je na kratko povedal, kar je znal. Ta večer	A
zacvilil škripec ob vodnjaku, oznanjajoč, da je	hlapec	že pri svojih opravkih, čul se je tudi nenavaden	A
vrata, menda je bil pijan ali kaj?« Topolščak,	hlapec,	dekla, celo teta Urša in došli dninarji, vse	A
nekaj pristaviti; ali krepki in brezobzirni	hlapec	ga prime za vrat in potegne v hlev. Toda Topolščakov	A
stran 33 . / dil trenutek pozneje in da ni	hlapec,	ki je nosil blagoslovljeno vodo, iz bojaznosti	A
določene ure, ko se popeljem na posete k nevesti.	Hlapec	napreže, ukažem mu naglo voziti.Dospem v nevestin	A
roke in potem gnal konje na vso moč, dasi je	hlapec	pregovarjal, da se vsi pobijemo. Najprej sem	A
potisnil med težke, zakrivljene ojnice. Ko je	hlapec	kobilo vpenjal, je sédel oče spredaj na kripico	A
in tri levice na vozu brišejo solze iz oči.	Hlapec	je delo opravil in pogladil kobilo po dolgi	A
gostilni pil in pel, sta Melkijad in gostilniški	hlapec	hlevnik zunaj pred hlevom skovala ta naklep	A
potrebna mati. Dajte mi grunt, da ne bom večen	hlapec.	«V njem je zagorelo po svobodi.	A
in dvajset let se že ubijam, slabši sem kot	hlapec;	povem vam pa, hlapčevanje se je zame nehalo	A
prekratko, latje prelahko. Grunt mu je bil tuj in	hlapec	se je zdel na tem gruntu. Stisnil je pesti in	A
pokrižali materino čelo. Nato sta sosed in njegov	hlapec	rakev zabila, družina je ihtela pred hišo, Lovrač	A
sani in rakev, vlekel jih je pa po drči sosedov	hlapec.	Ko je z ruše zdrknilo na pesek in kamenje, je	A
prvo silo ne preveč, saj veš, kako mislim.«	Hlapec	se je zasmejal kovačem in jih spravil, zasmejal	A
Kozomolec mu jih je pokazal ter možato obljubil in	hlapec	Dreja je bil zadovoljen. Tisti dan se je Bogataju	A
Polona, ki je ta večer tudi stregla, in Lovričkov	hlapec	Dreja.Nekam rada sta se videla in ta večer se	A
dobičku!« se je ojunačil Rekar; všeč mu je bil	hlapec,	všeč pa tudi dekla. »Ti že še dobiš svoje!«	A
zamolčal, da je bil med razbojniki tudi Lovričkov	hlapec.	Smilil se mu je, saj ga je imel gospodar rad	A
Jez raztrgaj!« je kričal.	Hlapec	je udrihat s cepinom kar na slepo, ker mu je	A
Mirko jo bo moral ubogati, da, ubogati kakor	hlapec.	V take sanje o prihodnji sreči je zazibala	A
nositi, iz oči ti brati vsako željo. Ne mož,	hlapec	ti hočem biti!Metka, ali res ne moreš?«	A
stoji častitljiva grajska kočija, ki jo mali	hlapec	drgne in pere v potu svojega obraza.Peščica	A
zaprt, na strani neznanega voznika sedi župnikov	hlapec.	Ta dá znamenje vozniku, da naj ustavi blizu našega	A
tudi na vso moč pridno in z veseljem! Če mu je	hlapec	koga ovadil, da je nemaren, je ukazal vselej	A
sin. Oče je graščak in vaša gnada, sin konjski	hlapec.	Podgorec‐vašagnada se pohvali:	A
mislili, da je zdivjal in tuli grajski bik.	Hlapec,	ki je pribežal po cesti, jim pove, da so v gradu	A
na polje k delavcem, je nesel vselej za njim	hlapec	glasovite grajske ‘vice’.Te ‘vice’ so bile dolg	A
Prvikrat je pisal iz Karlovca, takrat je bil že	hlapec.	Z Miheljnom sva imela tak križ, da ne morem	A
rodilo nič, prav nič, če pa je vsejal njegov	hlapec,	pa vse prav lepo kakor drugim.Ljudje so opazili	A
sploh malo slana in slabo zabeljena. Noben	hlapec	ne bi bil prebil ob tej hrani.Marko je molčal	A
klempal počasno in važno za ponočnjaki. Balasov	hlapec	je znal hoditi na palicah (Gorenjci pravimo	A
Gospodar hoče iti še po drugega konja, ali	hlapec	pravi: »Čemu?Naredimo kakor Hudevci.«	A
kakor Hudevci.« In gospodar požene konja in	hlapec	in vsa družina se zaleti od zadaj v voz in ga	A
z glavo in omolkne. V hišo prikoraka hišni	hlapec.	Onegavil je ravno nekaj pri vodi, ko mu pove	A
Bog plačaj za pijačo!«	Hlapec	odide, na stopnicah pade in še dolgo se sliši	A
vozu, pošlje hlapca, naj pogleda, kako je ženi.	Hlapec	sporoči: ‚Mati umirajo. Kam čem pognati konja	A
malo, pojdi zopet gledat, kako je moji Urši.’	Hlapec	gre in prinese novico, da je umrla.Semen pravi	A
nobene nič . / . / stran 48 . / dobrega. Grajski	hlapec	Jakob je skrivaj poslušal, ko so se na svojem	A
hosti. Za Franceljna je pripovedoval poštni	hlapec,	da ga je enkrat vozil, pa ga ni hotel vprašati	A
najdemo primernega imena, pa naj bosta za silo kar	hlapec	ena in hlapec dva, sta uhajala nenavadno zgodaj	A
imena, pa naj bosta za silo kar hlapec ena in	hlapec	dva, sta uhajala nenavadno zgodaj na izbo, oče	A
šobo, ker je vse slutila in ničesar vedela.	Hlapec	ena in hlapec dva sta ležala oblečena na posteljah	A
vse slutila in ničesar vedela. Hlapec ena in	hlapec	dva sta ležala oblečena na posteljah.Na mizici	A
Jutri pojde snubit. Može je dobil,« je začel	hlapec	ena in predejal nogo čez nogo, se uprl s prsti	A
»In za pričo? Ali naj mi je	hlapec	ena ali hlapec dva?« »Morda ne bo nobeden	A
»In za pričo? Ali naj mi je hlapec ena ali	hlapec	dva?« »Morda ne bo nobeden.«	A
izbo. »Še,« je po kratkem premolku odgovoril	hlapec	dva. Janez je šel k luči in jo zatemnil	A
smo se pa sprli?« je bil nagel v oporekanju	hlapec	ena. »Nismo se.	A
mi bo za pričo?« »Jaz že ne,« je hitro odbil	hlapec	ena. »Naj ti je hlapec dva.«	A
ne,« je hitro odbil hlapec ena. »Naj ti je	hlapec	dva.« »Ali mi boš?« je plaho vprašal	A
»Ali mi boš?« je plaho vprašal Janez. »Če	hlapec	ena noče, ki je po starosti na vrsti, kaj bi	A
Kaj takega svet ne pomni.	Hlapec	ena, le obljubi mi.Veš, ti bom za starešino	A
Jaz pojdem od hiše.« »No,	hlapec	ena, zakaj si tak?Da bi te Micka pregnala!	A
Reva.« »Pa mu bodi!« je poskusil pregovoriti	hlapec	ena hlapca dva, ki se mu je Micka zasmilila	A
ena hlapca dva, ki se mu je Micka zasmilila.	Hlapec	ena se je zasmejal, a Janez ni umel, zakaj.	A
»Veš.	Hlapec	ena, čuden si pa tudi.Tega ni treba, da bodo	A
zajca mi kupi,« se je usedel na rob končnice	hlapec	ena. »Ne morem ti ga dati, ko ga nimam	A
kdaj imel.« »Kako?« ga je nejeverno pogledal	hlapec	ena. »Oče mi ga ne da.	A
imam še tri druge, ki jim ga lahko dam.««	Hlapec	ena je tako radoveden prisluhnil, da je okrenil	A
Tedaj je hipoma sedel na stranico postelje še	hlapec	dva.Janez se je ozrl vanj.	A
Neumna je, če pride.«	Hlapec	ena je škodoželjno pogledal Janeza in kimaje	A
Ali si ti za hlapca? Ali sem jaz, ali je	hlapec	ena za hlapca na Podreki?Micka bo naša - in	A
naša - in potlej...« »In potlej?« je pograbil	hlapec	dva. »In potlej - jo bomo vsi, kakor	A
vsi, kakor bo oče ukazal in izprevidel Bog.«	Hlapec	dva je zdrsnil s postelje in začel hoditi po	A
na Podreko,« je ves goreč razmišljal na glas	hlapec	dva. »Bolje bo, če ostane doma in ohrani nedolžnost	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani