nova beseda iz Slovenije
poklonu kar oditi. Kaj je mogel z blazno damo | govoriti? | Neki strahu podoben čut ga je vlekel od nje proč | A |
povsod prva opravičevalka, tu o zameri niti | govoriti | ni mogoče, grešil sem tudi tu le jaz, ki sem | A |
tudi njegova teta. Po dve uri je mogel ž njo | govoriti | in se je večidel prav dobro zabaval, kar seveda | A |
skrbela za Lisca ter bi ga bila včasi, kadar je | govoriti | hotel, poslušala do bogzna kako dolgo, ko bi | A |
bilo v srcu, tem več, ker drugemu ni imela komu | govoriti. | Zato, kadar koli je prišel govor na inženirja | A |
na obrazu. »Gospod doktor ... « poskuša kmet | govoriti. | Sedaj je Lisec vedel, kar je precej slutil, | A |
doktor Zober strašen človek, o katerem niti | govoriti | neče, ker jo že mraz stresa, ako se ga le domisli | A |
očetom županom in krčmarjem ni imela niti rečice | govoriti | ‒ to je bil prej samo izgovor, da je Lisca na | A |
Kako, da si ta človek prisvaja tako ž njim | govoriti? | Zober pravi dalje: »Lagajte malo z menoj ali | A |
bilo, ko sem se vrnila; kar ni mogel nobeden | govoriti, | ni gospod ni gospa; vsak zase sta bila potem | A |
Liščevo sobo obrne. Lisec spremi starko, ki ni | govoriti | ni mogla od prestrašenja, do konca hodnika, | A |
kraja mislil, ko niste hoteli nemški z menoj | govoriti. | « »Ker sem videl, da ste prej s kmeti lepo slovenski | A |
ali ga je zapustil spomin ali si ni upal več | govoriti, | molčal je.Tako je morala gospica sama ugibati | A |
starec. »Zaradi tega hočem danes drugače z vami | govoriti, | nego bi bil, ko ne bi bil slišal, kar sem.Vendar | A |
prišla cela sreča tvoje ljubezni. Če ne bova sama | govoriti | mogla, pišem ti.« Tako je Lisec govoril po zadnjem | A |
parobrodna kolesa v vodi, le več poslušati nego | govoriti | hotel. »Oprostite gospodine,« vpraša naposled | A |
in pijva buteljo vina. Jaz imam mnogo z vami | govoriti. | « Tako je dejal stari, ali govoril je mirno in | A |
njenega stila in duha. Tudi mi je bila potreba | govoriti | vsaj z nekom o tem, česar je bilo srce polno | A |
/ stran 6 . / »Neža,« začne zopet Ponkrác | govoriti, | »na današnji dan je ravno dvanajst let, kar | A |
po kaj iti, tako da Tirtelj vendar ni mogel | govoriti | ž njo. In kadar je Božidar napeljal govorico | A |
mogel pred množico na dvorišču cesarske palače | govoriti | za svobodo, ne samo nemško, ampak vseh avstrijskih | A |
pa sam lahko veš bolje ko jaz; zato pa nočem | govoriti | o njih.« Mladenič zopet zaničljivo s strani | A |
služabnih ljudi v hiši marsikomu, da si imel ti več | govoriti | ž njo, kakor prav.Tega pa jaz ne morem trpeti | A |
gozd. Mislil je vsak sebi; starejši ni hotel | govoriti, | mlajši pak ali si ni upal ali pa je bil trdovraten | A |
mogoče, žive duše ni bilo blizu. Drevje ne more | govoriti, | to je prazen strah,« pravi Vilibald, a poznalo | A |
in prikupiti ljudem, niso imeli nič zoper to | govoriti; | veliko jih je bilo celo, ki so mladeniču privoščili | A |
mizo postavila. Toda Rojar ni bil pri volji | govoriti | in tudi ni hotel, da bi ga bila krčmarica, kateri | A |
nekako glavo zmeša, da sem ves neroden in še | govoriti | ne znam. Saj sicer imam vendar nekaj jezika | A |
Ko bi bila plemenite krvi, ne bi smeli tako | govoriti, | « pravi Jurij. Benečan si je menda kaj mislil | A |
Sumerek oglasil, prosé, da bi smel s poglavarjem | govoriti. | »Pripelji ga gor!« | A |
po njenih mislih samo mož blagočutnega srca | govoriti, | bil je celo ‒ plemenitaš in vendar je ljubil | A |
Kaj ni to kakor nalašč za vas? Tako je | govoriti, | da moj gospod ni neumen. On je bil do vojvode | A |
zadela ko hčer. . / . / stran 52 . / VI »Kako je | govoriti? | Ali ne tako, da je lepa deklica kakor sama namalana | A |
božja v šentklavški cerkvi na strani? Tako je | govoriti! | Kaj misliš ti, Podplatnik? | A |
sodnika se mora bolje pohvaliti. Kaj ni tako | govoriti? | Jeli, Pirh, da. | A |
on postavil.« Dalje Sumerek ni mogel glasno | govoriti. | Simon Grniščak se je prerinil do njega. | A |
ciganom skozi gozdič proti gradu. Ko je jel cigan | govoriti | druge navadne reči kakor kak pošten človek in | A |
bolečine, ki jih je čutil, niso mu dale ni | govoriti | ni svoje tuge očitno pokazati. »In ni ga bilo | A |
sami, možje, sami si pomagajmo!« »Lahko ti je | govoriti, | « seže mu prejšnji v besedo, »ti si sam pod soncem | A |
Kravjak, gospod ali kmet, tu smo vsi ene mere; | govoriti | mora, kdo je le-oni rjavi dolgin, če ne ‒« rekši | A |
nikar ne obupajmo, sosed! Nikomur mi nimaš tako | govoriti; | do zadnjega se bijmo; dokler bom gibal z mezincem | A |
človek božji,« reče Marko, ki je komaj mogel | govoriti, | »potlej, potlej ti dam vse, kar hočeš, samo | A |
janičar cigana vprašal (kajti z menihom ni mogel | govoriti, | ker jezika deželnega ni razumel), bilo je to | A |
za zdaj je moral zadovoljen biti, da je mogel | govoriti | s srcem tistega, ki ga je toliko časa pričakoval | A |
da ti povem, a ne spodobi se mi o tem mnogo | govoriti. | Vendar sodim, da bi jaz na tvojem mestu drugače | A |
prilezejo po gladkem licu in polglasno jame | govoriti: | »O ti, mož ljubljeni, zakaj nisi prišel prej | A |
sebi pokliče na oni svet, ne bode mogel Samorod | govoriti, | da bi bil kje drugje tod blizu več priženil | A |
Vida je najnaprvo zbežala in ni hotela o tem | govoriti. | Drugič je pa rekla: »Ne, kar nalašč ga bodem | A |
novica ga je bila tako potrla, da ni mogel še | govoriti, | le zdaj pa zdaj je klical tiho Boga. »Ali, brate | A |
«. »Tako je, ljubica, in čas je, da jenjaš | govoriti | o tem, kar je bilo.Jaz sem zate tu, jaz sam | A |
reče stara. »Gospod je ukazal, da ne smeš nič | govoriti, | dokler njega ne bode.In ko bi gospoda ne bilo | A |
ker Musolina ni poznal in je hotel s Paolijem | govoriti. | »Nič, nič, pusti, pozna te po videzu,« odgovarja | A |
vredna nisem bila. Nikamor si nisem upala, | govoriti | nisem več znala, vse misli so me bodle, o vsakem | A |
/ glas jemalo, sapo zapiralo, da še s psom | govoriti | ni mogel ne z veliko bigo, kako še da bi zaukal | A |
priči zanimiv postal. Da more ta človek tako | govoriti | - mislil sem - gotovo nima mrtvega praznega | A |
prekrstil. »Tedaj znate tudi še kak drug jezik | govoriti, | postavim nemški?« »Tri leta sem bil | A |
nemško jesti in piti in druge reči počenjati, | govoriti | pa nisem hotel znati več kakor toliko, da sem | A |
se ušesa brez moje volje naučila, nisem hotel | govoriti | in še dandanes nočem.Vem, da boste mi dejali | A |
izšolana v mestu, znala je pisati, brati in nemško | govoriti. | Midva sva govorila tako, kakor sem jaz znal, | A |
doma. Precej ko je v naš kraj prišel, ni znal | govoriti | drugače ko po nemško, zato so mu ljudje dejali | A |
in razgovarjala sva se, kolikor je ravno on | govoriti | mogel.Popravljal sem mu besede, katere je napačno | A |
sta ob taki priliki vpričo mene začela nemški | govoriti, | da jaz nisem mogel umeti.Vselej sem mislil, | A |
in zanke populjene.« »Jaz nimam s teboj nič | govoriti, | « pravi valpet. »Jaz pa imam!« pravim | A |
Valpet jo pokliče k sebi in zopet sta jela | govoriti. | Kaj, tega ne vem, nemško sta se menila, to pa | A |
ko oni potepuh, četudi ne znam hinder‐hander | govoriti, | da bi se iz drugih ljudi norca delal!« | A |
smetano in je, dasi ni imela navade sama s sabo | govoriti, | glasno spregovorila: »Prav ponjo bom morala | A |
zjutraj precej pozno prebudil, je slišal pred kočo | govoriti | Franco: »Ne bo dobre volje.Ga je sinoči Jok | A |
»Sam zastavi! Sam pretuhtaj!« je slišal | govoriti | Joka iz bukev. Večerje se je komaj pritaknil | A |
Ančko in Ceneka. Ančka je hotela vedno in vedno | govoriti | o Marku. Rozalka pa ji je kar kratko odgovarjala | A |
tako razveselil, da je začel sam s sabo glasno | govoriti. | Pokazal je s prstom ogledano očnico: »Tebe iščem | A |
kakor bi bilo njemu, gruntarskemu, prepovedano | govoriti | z lanovko. Rozalka je pri prvi priložnosti zaostala | A |
bil pridružil: »Sedaj bodo začeli ljudje takoj | govoriti. | Pa, ko ga ne maram -« Doma se je izmuznila preoblačit | A |
prepustila Višnarjevega mami. Kako ji je znal | govoriti. | Ogledal si je stiskalnico in mama ga je povabila | A |
Ali ne ves, da se ne sme o Kosomanu in Iliji | govoriti! | Bog te varuj in Mati božja! | A |
»Še zmerom tak kakor oče! Ne, tako ne smeš | govoriti. | Jaz vem, da ne smeš očitno pokazati se, skrivati | A |
ostri naturi navade z Viljemom, svojim sinom, | govoriti | o samem sebi, pravil mu je danes različne dogodke | A |
lo. Skrbno so se pa varovali o tej reči tako | govoriti, | da bi bil kak plemenitaški hlapec kaj slišal | A |
Ilijev prijatelj bil kakor ti, župan, ne sme tako | govoriti. | Od plemenitašev ne smemo nobene milosti upati | A |
to dobro dé; modro se je držal in kaj drugega | govoriti | začenjal.Le kadar ga je vino omotilo, črhnil | A |
mladosti nekaj let v mestno šolo hodil in se nemški | govoriti | in pisati naučil, obšla ga je bila prevzetna | A |
nekaj bolj gosposkega na sebi. Ni si upal ž njo | govoriti, | da, celo ogibal se je je.Šele počasi se ji je | A |
je imel, vesel je bil, kadar je mogel ž njo | govoriti. | Pa bila mu je samo kakor prijateljica, več - | A |
treba fajmoštra.« Deklica se zasmeje in začne | govoriti | druge stvari.Sama pa zavede govorico zopet na | A |
kvarnega izviralo, ogibala sta se na očitnih krajih | govoriti | med seboj. Tako se med svetom precej | A |
majhnim križastim oknom Franičine izbice stati in | govoriti | z deklico.Vedel je mladi Štefanov vrstnik, da | A |
slišala. Bolj ostro, nego je bila njena navada | govoriti | s hčerjo, vpraša, če je to res.Deklica bi ji | A |
in drugim takim. Jaz ti ne bom prepovedovala | govoriti | s tem ali onim, kar je pošteno in prav; niti | A |
da bi ga ljudje vikali ter bi še jaz ne mogel | govoriti | ž njim kakor z vsakim človekom.Pojdite mi v | A |
Molči!« Ni se dalo več | govoriti | o tem ženinu.Vsi drugi niso bili materi po volji | A |
govoril...« začne Štefan dalje. Smrekar mu ne dá | govoriti. | »Fant! | A |
»Nocoj ne.« »Jaz pravim, da hočem še nocoj | govoriti | ž njo, zdajle precej.Pojdi!« | A |
Franica šla nikamor, kjer bi bila mogla s Štefanom | govoriti. | Tudi je bil mož zadovoljen, ker je videl, da | A |
bi bil vesel, ko bi le vsak drugi dan mogel | govoriti | s teboj.A tega pa ne bom mogel videti - vem | A |
in krvavo morje preplavati, najti jo moram, | govoriti | moram ž njo!Da bi morda več živa ne bila, kakor | A |
kjer se govori jezik, katerega sem najpred | govoriti | znal in v katerem vam zdaj svoje križe in težave | A |
Lastan me je porabil, kjer je bilo treba poljski | govoriti. | Vsak dan pride več francoskih trum za nami in | A |
nekateri kakor sosedje pruskih Nemcev znali nemško | govoriti, | razumeli so me lahko.In ker sem bil jaz voljen | A |
tudi z drugimi, zlasti z ženskami in otroki | govoriti, | pripovedali so mi zlasti fantinje radi, kako | A |
je slišal, da zna mala pošast na kamnu tudi | govoriti. | Pogledavši bolj natanko, je videl, da namesto | A |
odpade sitni posel, da bi on sam moral z deklino | govoriti. | A je tudi spodobno in pravično, da ženska sama | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |