Šele potem se nam nekaj olajša strah, ki ga prizadevajo dostikrat vraže ali ostanki kake prazne vere, brez katerih je malokdo, četudi si jih še sam ni v svesti. Tako je tudi Franceta minil ves strah, ko je slišal, da zna mala pošast na kamnu tudi govoriti. Pogledavši bolj natanko, je videl, da namesto škrata sedi na kamnu majhen možiček silo šaljive postave.