nova beseda iz Slovenije
ga oče zapostavlja, posebno še, ko ni maral | govoriti | z njim nič drugega kakor samo, kadar mu jo ukazal | A |
morje neha in se ne neha. Pa kaj, ko ne znaš | govoriti. | « Namesto odgovora je nepoznani ptič stegnil | A |
šele v temi. Nato več dni ni maral z nikomer | govoriti. | Tudi nobenega dela se ni pritaknil. | A |
pod kolišče Turovcev in poskusil še enkrat sam | govoriti | z Zvesto.Pa je koj uvidel, da bi ne uspel, kakor | A |
vzhodnjaki, ki jih, kakor si jih sam slišal | govoriti, | na pomlad dokaj pride.Zavoljo oprezanja, veš | A |
Saj ne bo.« Zvesta ni marala več | govoriti | o tem.Zaobrnila je pogovor in naročila Jasnookemu | A |
hotela Zvesta Črnoglavka z njim. Saj se mu niti | govoriti | ni ljubilo in oči so mu kar same padale skupaj | A |
jezerjanske krvi. . / . / stran 250 . / Še | govoriti | se jim ni ljubilo kaj prida.Zato sta si pa čimveč | A |
bilo tako, da si nazadnje niso več upali glasno | govoriti. | Kajti kdo je vedel, da li ni Tomaž neviden v | A |
bila na okno prišla. »Ogrni se in pridi ven, | govoriti | moram s teboj,« reče Nande resno. »Kaj ti je | A |
steze, če . / . / stran 53 . / hočeš z menoj | govoriti. | Če boš pa imela kdaj kaj povedati mi, pojdi ponoči | A |
rokovnjačeva! Kadar ljudje to zvedó, kadar to začno | govoriti, | o bog, kakova sramota! In res čudno je, da ima | A |
« Jeremias Gotthelf »Če dam kmeta tako | govoriti, | kakor mi govorimo, potem nastane fabulna stvar | A |
sedaj odgovori hladno: »O tem sem hotel pozneje | govoriti, | ker sem mislil, da bode usoda strica Blaža | A |
svojega spomina in zato o njem nisem hotel nikdar | govoriti. | Povem ti o priliki, kaj je ž njim. | A |
to punco malo več govoril! Babe so ‒ babe, le | govoriti | jim mora znati človek!« Zasmejal se je potihoma | A |
je sedaj, ko mu zamah v ustih ni branil več | govoriti, | kar bi bil dejal vsak v takem položaju: »Pustite | A |
moje. Verujem, da s teboj Štefan o tem ni hotel | govoriti, | pa vedeti moraš!Tudi Štefan ti bo o priliki | A |
neznan človek, kateri hoče po vsej sili ž njim | govoriti | ter se ne da odpraviti. Trajalo je precej dolgo | A |
všeč, dasi ga je neka otožnost obšla, ko je čul | govoriti | o svojih roditeljih. Očeta ni poznal skoro nič | A |
videlo, a komtesa se je tudi o sebi ogibala | govoriti. | Mislila je morda, da je Leon še premlad za take | A |
slovenskega kmeta. Bilo mu je tedaj veselje | govoriti | z možem, opazovati njegovo boječe obnašanje | A |
ker v večni molitvi in pobožnih knjigah ž njo | govoriti | ni bilo posebno pogodu mladeniču, ki je bil | A |
precej daleč od nje, jame zopet sama s seboj | govoriti: | »Kako je lep ta fant.Ko bi hotel umreti ali | A |
zdaj res malo dolg čas.« »Tako pa že ne smete | govoriti, | če nečete, da bi vas napačno ne sodila.Mlad | A |
domača hči, ki se je zaprva nekako ogibala | govoriti | ž njim, bolj iz boječe sramežljivosti in nenavajenosti | A |
se je že v zrcalu skrivaj tega prepričal. In | govoriti | ne more, jezik ne dá, ž njo še posebno ne, nje | A |
sem te. Kajne, da mi ne zameriš, nečem tako | govoriti? | « Sestrinski poljub od Pavlinine strani in potem | A |
Leon. »Tiho med temi možmi sedeti je pusto, | govoriti | pa za istino nimam kaj ž njimi.Duhovni gospodje | A |
sredo šteti?« vpraša Leon. »Ker začenjate tako | govoriti, | kakor da ne bi hodili po tem spotikljivem potu | A |
nazaj pogledoval, moral je, hotel ali ne hotel, | govoriti | in braniti se svoji tovarišici, ki ga je neusmiljeno | A |
je bilo uleglo okrog srca, da nekaj časa ni | govoriti | ni mogel.In v hudobnem grlu je bilo tudi nekaj | A |
baron ‒ menda baron Bremern, o katerem je slišal | govoriti, | dasi ga osebno ni poznal.Tedaj zato njega ni | A |
smo mi ljudje, in vedó, kaj se jim reče, samo | govoriti | ne morejo.»Kmalu boste dobili jesti, le potrpite | A |
predstaviti ji?« »Težko, ne verjamem, da bi mogla | govoriti | z vami.Vsekakor pa ji naznanim, da ste nas počastili | A |
bolj tiho sedela, rdeča čez in čez po licu. | Govoriti | ji po sreči ni bilo treba mnogo, zakaj vljudni | A |
zbudil. Za trdno si je bil Leon namenil danes | govoriti | s Pavlino resnobno besedo.Ali ves čas ni bilo | A |
Glavo ti bodem ubil, če te še enkrat slišim tako | govoriti. | Veš!« | A |
da ti nisi nikoli take imela. Lepo se mora | govoriti | o njej, ali pa nič.To ti enkrat za vselej povem | A |
trdne zavesti ali pa brez krščanske ljubezni | govoriti. | Saj veš, da je z menoj še prav malo govoril. | A |
kakor na jok. »Ti nočeš odkritosrčno z menoj | govoriti, | kakor si sicer,« reče. To očitanje je morda | A |
ako jima zavoljo matere ni bilo možno na samem | govoriti | ‒ skrivnost, katero sta si medsebojno znala | A |
hčerko. Ali večkrat je že slišala mati Zlatovčeva | govoriti, | da mož ni nikdar prestar za ženitev. Gospod | A |
Da! Morala je | govoriti | ž njim, na samem, ne pred ljudmi.Nič ni več | A |
nevarnost ste se postavili, da vas kdo vidi | govoriti | na samem s tujim človekom.To ne gre, saj veste | A |
do zdaj drugemu. Ali danes ji tega ni hotel | govoriti. | Čutil je zdaj, da ni pravi čas. | A |
bila gluha za ves drug svet. Pač je slišala | govoriti | hlapce, dekle, gospoda Gorca, ali poslušala | A |
pretreseni možgani upokojé, ukazal ne pustiti mu | govoriti | in vstajati, kadar k sebi pride itd. To se ve | A |
zahvaliti se.« »Prav veseli me, ko vas slišim tako | govoriti, | ali ...« | A |
Obmolči tudi potem, ko Leon začne druge reči | govoriti, | tako da poslednji zapazi, da je dobro oditi | A |
je v njeno sobo prišel že z nejasnim namenom | govoriti | ž njo, tudi ko bi ono slučajno v njena pisma | A |
napačen mož ni to.« Kadar je bilo za sosesko kaj | govoriti, | ustopili so se sosedje za Obrščaka in on je | A |
videl, da imata poslednja dva sama med seboj | govoriti, | mešal se je le bolj med prvo druščino. »Jej | A |
kamižolo in vemo, kdaj je čas molčati, kdaj | govoriti | in na uho pošte prenašati. Kaj ni res, gospod | A |
tudi vragu zapisan ‒« Matevžek ni mogel dalje | govoriti, | ker ga je stari dedček Krjavelj vedno pod mizo | A |
je med nami, pa ne veste, da se ne sme ž njim | govoriti, | kar človeku v glavo pade.« PETO POGLAVJE Tak | A |
da se temu Martinku ne sme o čemer si bodi | govoriti? | « pravi kmet Matevžek. »Kaj še! | A |
preskrbel, samo da sin ne izvé, da ‒« Dalje ni mogel | govoriti. | S tresočo se roko nalije kupo in jo desetemu | A |
ne bi bil pustil svoji deklini ne ene besede | govoriti | s fantom. Saj si že slišal, da mu bo Miha hišo | A |
stran 72 . / Čutim, čutim, ali kadar bi imel | govoriti, | tačas sem okoren in neroden. Upam, da boš ti | A |
lagal si ‒ ne, stoj! tako robato ti ne smem | govoriti, | ti se ne moreš lagati ‒ tisti modri poetje in | A |
več. Moj gospodar je omikan mož, vé ti o vsem | govoriti; | kakor se kaže, je tudi marsikaj bral, lepo knjižnico | A |
ravnal se po njej. Ali najljubše mu je vendar | govoriti | o žetvi in setvi, žrebetih in teletih, konjih | A |
Marijana nisem mogel nikdar nič vprašati o tem, še | govoriti | ne morem ž njim o takih rečeh, sam ne vem zakaj | A |
da resnobna postane in začne o drugih rečeh | govoriti | ali pa se nekako čudno in ljubo nasmehlja, da | A |
in danes, ko zopet pero v roke vzamem, moram | govoriti | drugače.Res je, predragi moj Nande, kar si trdil | A |
pregledal samo njej na ljubo, da sem mogel o tem | govoriti. | Pesmi našega menišiča Vodnika zna iz glave in | A |
raznih krajih naenkrat za seboj ali pred seboj. | Govoriti | nisem potlej mogel več ž njo na samem. Davi | A |
poboljšal, priča to, da si otodi spet o tem | govoriti | začel.Glej, danes je vesel dan, vse je vedro | A |
in nas pametne ljudi posluša, nauči se počasi | govoriti | in še marsikako drobnjav.Vso svojo jezico boš | A |
ne prideta na samem vkup in da nimata prilike | govoriti. | Daj ji vedno kaj posla.« | A |
da bode zopet imel priliko, vsaj tri besedice | govoriti | ž njo.Prišedši do tja, deklice ne najde. | A |
remišljene. Dasi si je stari nekako prizadeval ostro | govoriti, | bilo je vendar zlasti v poslednjih besedah nekaj | A |
kateri še mislil ni rad, nikar da bi moral še | govoriti. | Zato je menil, da je najbolje, če mu vse pové | A |
pobesi v tla. Sklene pri prvi priliki z Marijanom | govoriti. | Prav sreča je bila, da je bil ravno stotnik | A |
gospodinja, in da zna v omikani družbi vsaj tako | govoriti, | da se ji ne more nič očitati. Sicer pa je skrbel | A |
Krjavelj od zdolaj in da hoče po vsi sili z gospodi | govoriti. | »Aha, to je tisti pomorski vojak, ki pripoveduje | A |
prošenj, ki se jih je bil Krjavelj namislil | govoriti. | Zato je, po stopnicah gredé, godrnjal nad vražjo | A |
»ali se mora o takih rečeh tako žalostno | govoriti? | Jaz bi pa plesala in vesela bila na tvojem mestu | A |
mogoče ni in komu drugemu ne bi mogla kaj takega | govoriti. | Skoro sem tako neumna, da bi me bilo sram, in | A |
na tako vprašanje,« slišal je Martinek Kvasa | govoriti. | »No, bom pa še jaz ob kratkem govoril,« pravi | A |
bolezen ima?« pravi Lovre. »Nič, zdaj je to | govoriti, | koliko mi boste v Martinkov testament zaznamovali | A |
mali druščini o tej in oni reči, vse pa je znal | govoriti | lepo in dobro.Tako se je prikupil graščaku in | A |
hišo. Sicer pa je imel tudi pozimi priliko | govoriti | z mojo materjo, ko je s stricem prihajala v | A |
govorila mi je ob takih prilikah. »Ti boš znal | govoriti | še sladkeje ko on!Lagati in goljufati se boš | A |
kaznoval snoči.« Dalje deseti brat ni mogel | govoriti. | Zakašljal je in kri mu je šla skozi usta. | A |
da me po krivem dolžite, ko bi hotel in smel | govoriti. | Grem z vami, saj se dolgo ne bom mudil, upam | A |
oni kake govorice začeti. Najmanj pa je mogel | govoriti | Lovre.Molčé so se tako pripeljali do Poleska | A |
»Ni potreba. | Govoriti | še ne sme, tudi ko bi lahko,« odgovori starec | A |
postelji ležečega in čudnega starega pusteža, ki | govoriti | noče, za dobičkom je prišla koj izguba.Česar | A |
pri vas, morda tako dolgo, da bo Marijan mogel | govoriti, | ali pa še ne.Potem, ko bom suma popolnoma očiščen | A |
DVAINDVAJSETO POGLAVJE Prav po natančni niti morava | govoriti, | sicer nama bo besede pregledal in naju ubadal | A |
»Pač ga je škoda! On je znal lepo | govoriti, | kadar se je podal. Takega ne bo več nekaj časa | A |
bo svet tako vrel skupaj, tako je po pravici | govoriti. | Posebno gosposkega ne bo nobenega za teboj. | A |
graščak po potu. »Ondan nisem hotel z vami o rečeh | govoriti, | katere vam gotovo le neprijetne spomine budé | A |
da je Jurec za dve stopinji prijazneje jel | govoriti. | »Tega nisem rekel, Domen! | A |
je Meto večer popred v gradu videl in slišal | govoriti, | da je morda le res.Beseda dá besedo. | A |
in brisati mu krvavi obraz. Ranjenec je jel | govoriti, | toda vse je bilo zmedeno in raztrgano.Zdaj je | A |
Omolknili so vsi, tudi Lisec ni imel veselja | govoriti, | le krčmar župan, ki je bil gospôde bolj vajen | A |
vtisu. »Kje je gospa, midva morava z gospo | govoriti, | « vpraša župan z malo respektom. Liscu se je | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |