nova beseda iz Slovenije

govoriti (1.001-1.100)


ga oče zapostavlja, posebno še, ko ni maral      govoriti      z njim nič drugega kakor samo, kadar mu jo ukazal  A
morje neha in se ne neha. Pa kaj, ko ne znaš      govoriti.     « Namesto odgovora je nepoznani ptič stegnil  A
šele v temi. Nato več dni ni maral z nikomer      govoriti.     Tudi nobenega dela se ni pritaknil.   A
pod kolišče Turovcev in poskusil še enkrat sam      govoriti      z Zvesto.Pa je koj uvidel, da bi ne uspel, kakor  A
vzhodnjaki, ki jih, kakor si jih sam slišal      govoriti,      na pomlad dokaj pride.Zavoljo oprezanja, veš  A
Saj ne bo.« Zvesta ni marala več      govoriti      o tem.Zaobrnila je pogovor in naročila Jasnookemu  A
hotela Zvesta Črnoglavka z njim. Saj se mu niti      govoriti      ni ljubilo in oči so mu kar same padale skupaj  A
jezerjanske krvi. . / . / stran 250 . / Še      govoriti      se jim ni ljubilo kaj prida.Zato sta si pa čimveč  A
bilo tako, da si nazadnje niso več upali glasno      govoriti.     Kajti kdo je vedel, da li ni Tomaž neviden v  A
bila na okno prišla. »Ogrni se in pridi ven,      govoriti      moram s teboj,« reče Nande resno. »Kaj ti je  A
steze, če . / . / stran 53 . / hočeš z menoj      govoriti.     Če boš pa imela kdaj kaj povedati mi, pojdi ponoči  A
rokovnjačeva! Kadar ljudje to zvedó, kadar to začno      govoriti,      o bog, kakova sramota! In res čudno je, da ima  A
« Jeremias Gotthelf »Če dam kmeta tako      govoriti,      kakor mi govorimo, potem nastane fabulna stvar  A
sedaj odgovori hladno: »O tem sem hotel pozneje      govoriti,      ker sem mislil, da bode usoda strica Blaža  A
svojega spomina in zato o njem nisem hotel nikdar      govoriti.     Povem ti o priliki, kaj je ž njim.  A
to punco malo več govoril! Babe so ‒ babe, le      govoriti      jim mora znati človek!« Zasmejal se je potihoma  A
je sedaj, ko mu zamah v ustih ni branil več      govoriti,      kar bi bil dejal vsak v takem položaju: »Pustite  A
moje. Verujem, da s teboj Štefan o tem ni hotel      govoriti,      pa vedeti moraš!Tudi Štefan ti bo o priliki  A
neznan človek, kateri hoče po vsej sili ž njim      govoriti      ter se ne da odpraviti. Trajalo je precej dolgo  A
všeč, dasi ga je neka otožnost obšla, ko je čul      govoriti      o svojih roditeljih. Očeta ni poznal skoro nič  A
videlo, a komtesa se je tudi o sebi ogibala      govoriti.     Mislila je morda, da je Leon še premlad za take  A
slovenskega kmeta. Bilo mu je tedaj veselje      govoriti      z možem, opazovati njegovo boječe obnašanje  A
ker v večni molitvi in pobožnih knjigah ž njo      govoriti      ni bilo posebno pogodu mladeniču, ki je bil  A
precej daleč od nje, jame zopet sama s seboj      govoriti:      »Kako je lep ta fant.Ko bi hotel umreti ali  A
zdaj res malo dolg čas.« »Tako pa že ne smete      govoriti,      če nečete, da bi vas napačno ne sodila.Mlad  A
domača hči, ki se je zaprva nekako ogibala      govoriti      ž njim, bolj iz boječe sramežljivosti in nenavajenosti  A
se je že v zrcalu skrivaj tega prepričal. In      govoriti      ne more, jezik ne dá, ž njo še posebno ne, nje  A
sem te. Kajne, da mi ne zameriš, nečem tako      govoriti?     « Sestrinski poljub od Pavlinine strani in potem  A
Leon. »Tiho med temi možmi sedeti je pusto,      govoriti      pa za istino nimam kaj ž njimi.Duhovni gospodje  A
sredo šteti?« vpraša Leon. »Ker začenjate tako      govoriti,      kakor da ne bi hodili po tem spotikljivem potu  A
nazaj pogledoval, moral je, hotel ali ne hotel,      govoriti      in braniti se svoji tovarišici, ki ga je neusmiljeno  A
je bilo uleglo okrog srca, da nekaj časa ni      govoriti      ni mogel.In v hudobnem grlu je bilo tudi nekaj  A
baron ‒ menda baron Bremern, o katerem je slišal      govoriti,      dasi ga osebno ni poznal.Tedaj zato njega ni  A
smo mi ljudje, in vedó, kaj se jim reče, samo      govoriti      ne morejo.»Kmalu boste dobili jesti, le potrpite  A
predstaviti ji?« »Težko, ne verjamem, da bi mogla      govoriti      z vami.Vsekakor pa ji naznanim, da ste nas počastili  A
bolj tiho sedela, rdeča čez in čez po licu.      Govoriti      ji po sreči ni bilo treba mnogo, zakaj vljudni  A
zbudil. Za trdno si je bil Leon namenil danes      govoriti      s Pavlino resnobno besedo.Ali ves čas ni bilo  A
Glavo ti bodem ubil, če te še enkrat slišim tako      govoriti.     Veš!«   A
da ti nisi nikoli take imela. Lepo se mora      govoriti      o njej, ali pa nič.To ti enkrat za vselej povem  A
trdne zavesti ali pa brez krščanske ljubezni      govoriti.     Saj veš, da je z menoj še prav malo govoril.  A
kakor na jok. »Ti nočeš odkritosrčno z menoj      govoriti,      kakor si sicer,« reče. To očitanje je morda  A
ako jima zavoljo matere ni bilo možno na samem      govoriti      ‒ skrivnost, katero sta si medsebojno znala  A
hčerko. Ali večkrat je že slišala mati Zlatovčeva      govoriti,      da mož ni nikdar prestar za ženitev. Gospod  A
Da! Morala je      govoriti      ž njim, na samem, ne pred ljudmi.Nič ni več  A
nevarnost ste se postavili, da vas kdo vidi      govoriti      na samem s tujim človekom.To ne gre, saj veste  A
do zdaj drugemu. Ali danes ji tega ni hotel      govoriti.     Čutil je zdaj, da ni pravi čas.   A
bila gluha za ves drug svet. Pač je slišala      govoriti      hlapce, dekle, gospoda Gorca, ali poslušala  A
pretreseni možgani upokojé, ukazal ne pustiti mu      govoriti      in vstajati, kadar k sebi pride itd. To se ve  A
zahvaliti se.« »Prav veseli me, ko vas slišim tako      govoriti,      ali ...«   A
Obmolči tudi potem, ko Leon začne druge reči      govoriti,      tako da poslednji zapazi, da je dobro oditi  A
je v njeno sobo prišel že z nejasnim namenom      govoriti      ž njo, tudi ko bi ono slučajno v njena pisma  A
napačen mož ni to.« Kadar je bilo za sosesko kaj      govoriti,      ustopili so se sosedje za Obrščaka in on je  A
videl, da imata poslednja dva sama med seboj      govoriti,      mešal se je le bolj med prvo druščino. »Jej  A
kamižolo in vemo, kdaj je čas molčati, kdaj      govoriti      in na uho pošte prenašati. Kaj ni res, gospod  A
tudi vragu zapisan ‒« Matevžek ni mogel dalje      govoriti,      ker ga je stari dedček Krjavelj vedno pod mizo  A
je med nami, pa ne veste, da se ne sme ž njim      govoriti,      kar človeku v glavo pade.« PETO POGLAVJE Tak  A
da se temu Martinku ne sme o čemer si bodi      govoriti?     « pravi kmet Matevžek. »Kaj še!   A
preskrbel, samo da sin ne izvé, da ‒« Dalje ni mogel      govoriti.     S tresočo se roko nalije kupo in jo desetemu  A
ne bi bil pustil svoji deklini ne ene besede      govoriti      s fantom. Saj si že slišal, da mu bo Miha hišo  A
stran 72 . / Čutim, čutim, ali kadar bi imel      govoriti,      tačas sem okoren in neroden. Upam, da boš ti  A
lagal si ‒ ne, stoj! tako robato ti ne smem      govoriti,      ti se ne moreš lagati ‒ tisti modri poetje in  A
več. Moj gospodar je omikan mož, vé ti o vsem      govoriti;      kakor se kaže, je tudi marsikaj bral, lepo knjižnico  A
ravnal se po njej. Ali najljubše mu je vendar      govoriti      o žetvi in setvi, žrebetih in teletih, konjih  A
Marijana nisem mogel nikdar nič vprašati o tem, še      govoriti      ne morem ž njim o takih rečeh, sam ne vem zakaj  A
da resnobna postane in začne o drugih rečeh      govoriti      ali pa se nekako čudno in ljubo nasmehlja, da  A
in danes, ko zopet pero v roke vzamem, moram      govoriti      drugače.Res je, predragi moj Nande, kar si trdil  A
pregledal samo njej na ljubo, da sem mogel o tem      govoriti.     Pesmi našega menišiča Vodnika zna iz glave in  A
raznih krajih naenkrat za seboj ali pred seboj.      Govoriti      nisem potlej mogel več ž njo na samem. Davi  A
poboljšal, priča to, da si otodi spet o tem      govoriti      začel.Glej, danes je vesel dan, vse je vedro  A
in nas pametne ljudi posluša, nauči se počasi      govoriti      in še marsikako drobnjav.Vso svojo jezico boš  A
ne prideta na samem vkup in da nimata prilike      govoriti.     Daj ji vedno kaj posla.«   A
da bode zopet imel priliko, vsaj tri besedice      govoriti      ž njo.Prišedši do tja, deklice ne najde.   A
remišljene. Dasi si je stari nekako prizadeval ostro      govoriti,      bilo je vendar zlasti v poslednjih besedah nekaj  A
kateri še mislil ni rad, nikar da bi moral še      govoriti.     Zato je menil, da je najbolje, če mu vse pové  A
pobesi v tla. Sklene pri prvi priliki z Marijanom      govoriti.      Prav sreča je bila, da je bil ravno stotnik  A
gospodinja, in da zna v omikani družbi vsaj tako      govoriti,      da se ji ne more nič očitati. Sicer pa je skrbel  A
Krjavelj od zdolaj in da hoče po vsi sili z gospodi      govoriti.      »Aha, to je tisti pomorski vojak, ki pripoveduje  A
prošenj, ki se jih je bil Krjavelj namislil      govoriti.     Zato je, po stopnicah gredé, godrnjal nad vražjo  A
»ali se mora o takih rečeh tako žalostno      govoriti?     Jaz bi pa plesala in vesela bila na tvojem mestu  A
mogoče ni in komu drugemu ne bi mogla kaj takega      govoriti.     Skoro sem tako neumna, da bi me bilo sram, in  A
na tako vprašanje,« slišal je Martinek Kvasa      govoriti.      »No, bom pa še jaz ob kratkem govoril,« pravi  A
bolezen ima?« pravi Lovre. »Nič, zdaj je to      govoriti,      koliko mi boste v Martinkov testament zaznamovali  A
mali druščini o tej in oni reči, vse pa je znal      govoriti      lepo in dobro.Tako se je prikupil graščaku in  A
hišo. Sicer pa je imel tudi pozimi priliko      govoriti      z mojo materjo, ko je s stricem prihajala v  A
govorila mi je ob takih prilikah. »Ti boš znal      govoriti      še sladkeje ko on!Lagati in goljufati se boš  A
kaznoval snoči.« Dalje deseti brat ni mogel      govoriti.     Zakašljal je in kri mu je šla skozi usta.   A
da me po krivem dolžite, ko bi hotel in smel      govoriti.     Grem z vami, saj se dolgo ne bom mudil, upam  A
oni kake govorice začeti. Najmanj pa je mogel      govoriti      Lovre.Molčé so se tako pripeljali do Poleska  A
»Ni potreba.      Govoriti      še ne sme, tudi ko bi lahko,« odgovori starec  A
postelji ležečega in čudnega starega pusteža, ki      govoriti      noče, za dobičkom je prišla koj izguba.Česar  A
pri vas, morda tako dolgo, da bo Marijan mogel      govoriti,      ali pa še ne.Potem, ko bom suma popolnoma očiščen  A
DVAINDVAJSETO POGLAVJE Prav po natančni niti morava      govoriti,      sicer nama bo besede pregledal in naju ubadal  A
»Pač ga je škoda! On je znal lepo      govoriti,      kadar se je podal. Takega ne bo več nekaj časa  A
bo svet tako vrel skupaj, tako je po pravici      govoriti.      Posebno gosposkega ne bo nobenega za teboj.  A
graščak po potu. »Ondan nisem hotel z vami o rečeh      govoriti,      katere vam gotovo le neprijetne spomine budé  A
da je Jurec za dve stopinji prijazneje jel      govoriti.      »Tega nisem rekel, Domen!  A
je Meto večer popred v gradu videl in slišal      govoriti,      da je morda le res.Beseda dá besedo.   A
in brisati mu krvavi obraz. Ranjenec je jel      govoriti,      toda vse je bilo zmedeno in raztrgano.Zdaj je  A
Omolknili so vsi, tudi Lisec ni imel veselja      govoriti,      le krčmar župan, ki je bil gospôde bolj vajen  A
vtisu. »Kje je gospa, midva morava z gospo      govoriti,     « vpraša župan z malo respektom. Liscu se je  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA