gospodična (701-800)

»Klicali ste me, gospa mati!« »Sem,	gospodična	Mercedes!Sedite, prosim!«	A
stegnila roko po kontesini desnici: »Hvala,	gospodična,	da ste prišli!Spoved, upam, ste že opravili	A
mora karati. »Vem,« je vzdihnila, »dobro vem,	gospodična	Mercedes, koliko ste žrtvovali ljubemu Jezusu	A
tovarišicah grajati. Toda popolnoma molčati,	gospodična	kontesa, ne smem.Ne smem, razumete, zaradi ljubega	A
dolgem hodniku... Četrt ure pozneje je stala	gospodična	Anica pred gospo materjo in gospa mati je karala	A
To je gostilniško, razumete, gostilniško.«	Gospodična	Anica je solzna in plaho obljubila, da se bo	A
Eno po licu. Joj, ven spustila, smuk	gospodična	Mercedes.« Spričo take govorice je vzbrnel srebrn	A
Kaj se je bilo zgodilo?	Gospodična	Mercedes se je bila preoblekla, počakala ure	A
refektorija v kapelico mimo črne vratarice.	Gospodična	Anica je zadrhtela.Sestra vratarica jo je zagledala	A
zagledala in povedala svoj gladko evropski nagovor: »	Gospodična	Anica!Gospod papa so na porti!«	A
Gospod papa so na porti!«	Gospodična	Anica je povesila vdano žalostno lice in odšla	A
visokorodna. Ali vam morda še ni znano, da je	gospodična	kontesa Mercedes zapustila samostan?« Markiza	A
gospo mater, ki jo je ustavila: »Kaj vam je,	gospodična	Anica?« »Srečna sem,« je vzkliknila deklica	A
Odpusti, sestrica Elekta!« . /\ .. stran 90 . \/	Gospodična	Anica pa ni vedela, kaj naj ji odpusti, in je	A
svete Angele, samostanske patrone, je vzela	gospodična	Anica samostanski šlar.Sestra Engelberta ji	A
časti za preprostega Tolminca, preveč časti,	gospodična.	»Tak si torej, moj ljubi Tonin!«	A
Da jo potolažim: »Prinesite mi polič vina,	gospodična	Katinka!To vem, da točite dobro pijačo.«	A
To vem, da točite dobro pijačo.« »	Gospodična«	se je urno zasukala ter odhitela s poličem po	A
bi bila zame velika sreča. Že zbog vaših oči,	gospodična	Agata, ki jih bom tako težko, tako težko pozabil	A
ki so bili precej ceremoniozni. Ko je bila	gospodična	odšla v svojo sobo, se oglasi Kandučeva: »Ti	A
»Kdo je doma?« je vprašal osorno. »	Gospodična	Fina!« je odgovorila sladko.In s sramežljivim	A
je bil tisto jutro v družbi s Češkovo Fino.	Gospodična	in gospod sicer nista vedela, da ju kdo opazuje	A
jih je kaj v tej pokrajini. S pečo je prišla	gospodična	Češkova, v avbi pa Židanova mati, ker med višjimi	A
velikonočni pirh! »Kdo je to?« je vprašala Primčeva	gospodična.	Srce se mu je stisnilo, ko ji ni mogel povedati	A
plesu, pa vendar ne dolgo. Izpodrinila ju je	gospodična	Fina Češkova, ki je bila nastopila najprej v	A
naravnost krenil proti mestu, kjer je sedela Češkova	gospodična.	Za njim je vpila užaljena Pepita: »Toskanska	A
priliznjeno. »Gotovo ste bili že v Parizu,	gospodična?	« Zveneče se je zasmejala: »Nisem bila!«	A
bila jezna, to se ji je kazalo na obrazu. »	Gospodična,	« je šepnil nekdo za njo.Prešeren se je bil pritihota	A
Canaille ‒, Jelačić in Mandelstein iz Zagreba,	gospodična	Kalchbergova ‒ dieses dumme Gesicht ‒, grof	A
tudi nekaj dozorelega sadu. »To je hruška	Gospodična«	- izpregovoril je dijak sam pri sebi, »in zgoraj	A
dežele Kanaan in dežele Egipta stala je hruška	Gospodična.	Njene veje pa so bile nasute z zlatim sadom,	A
tedaj je izpregovorila Marija Devica: ‘ Hruška	Gospodična,	usuj svojega zlatega sadu na zemljo pod seboj	A
mož, sveti Jožef!’ Kaj ti odgovori nato hruška	Gospodična?	Ošabna hruška Gospodična odgovori: ‘	A
odgovori nato hruška Gospodična? Ošabna hruška	Gospodična	odgovori: ‘Dvesto let stojim že tu na meji dežele	A
mojega drevesa.’ Tako je govorila šopirna hruška	Gospodična!	Ali ni bil to krohot gospoda Jurija	A
izpregovoril naš preljubi gospod Jezušček: ‘ Hruška	Gospodična!	Ti nisi hotela pripoznati svetega svojega Boga	A
potem ko je bil postal sin človeka! In hruška	Gospodična	občutila jih je težko; hujše so ji bile od toče	A
vihar puščave. Pričela je solze točiti hruška	Gospodična,	solze radi svoje revščine. Zbrale so se te solze	A
prisegami ogibati zavezal, izrujejo se ti iz grla:	Gospodična,	kako se zabavate nocojšnji večer?‒ V resnici	A
riba, zmrznjena v ledu! A pomagati se ne da:	Gospodična,	kako se zabavate nocojšnji večer?‒ Pa vir je	A
Lukovcu kaj navadnega! . / . / stran 64 . / »Ne,	gospodična!	Ali govorite vi slovenski?«	A
angleška literatura vam bo znana?« »Nekoliko,	gospodična.	« »Kateri angleški pesnik vam najbolj ugaja?	A
Zato odgovori hladnokrvno: »Težko je soditi,	gospodična.	A recimo: Tomaž Buckle.«	A
čitali njegovega ‚Starega mornarja’?« »Ne,	gospodična.	« »Škoda!	A
Zdaj je Bogomir zagotovo vedel, da se je	gospodična	na pamet naučila kapitel o Coleridgeu!Taka je	A
imel... S. Jenko Na vrtu v lopi je sedela domača	gospodična	Meta in oddaljena sorodnica, gospodična Amalija	A
domača gospodična Meta in oddaljena sorodnica,	gospodična	Amalija Murnova. Kartali sta.	A
zdaj spregovoril ter gonil enakomerno: »Prosim,	gospodična!	Dajte, gospodična!	A
gonil enakomerno: »Prosim, gospodična! Dajte,	gospodična!	Vi pričenjate, gospodična, če ste tako dobri	A
Dajte, gospodična! Vi pričenjate,	gospodična,	če ste tako dobri!« in tako dalje. Po peščeni	A
tedaj pridrše do gospodične Amalije Murnove. »	Gospodična	Amalija!« reče (in prikloni se nekako takisto	A
priklonil cerkveni stolp, če bi se mogel), »	gospodična	Amalija, v pokorščini vam tu predstavljam gospoda	A
od bolečine nepopisen glas iz svojega grla;	gospodična	Amalija pa skoraj omedli.Dvoje je ljubila na	A
blagodejen dež na razsušene livade, tako je zdaj	gospodična	Ana olajšala mali družbi neprijetni položaj	A
In obriše si potno čelo. Tedaj pa se oglasi	gospodična	Meta: »Jaz pa vem, mama, kaj je gospodu Lesovéju	A
Tudi beležnik Sodar izrazi svoje začudenje.	Gospodična	Meta prične razpletati dolgo pripovest, kako	A
kakor vidite, še danes me ni spoznal!« »In	gospodična	Ana?Poglejte, kako je sumnjivo rdeča!«	A
Bogomir pristopi k njej in ji poda roko: »	Gospodična	Ana,« reče ji tiho, da je čula samo ona, »jutri	A
morala s silo iz vroče glavice, katero je tedaj	gospodična	Ana stiskala v belo blazino. Ne bo prišla, ne	A
šumela po njih vejevju. . / . / stran 97 . /	Gospodična	Ana se je bila izmuznila z Nižave.Hotela je	A
gozdu. Še so tu in tam stale mlakuže, in naša	gospodična	je morala zdaj, pa zdaj nekoliko privzdigniti	A
bilo pri nas, gospod Lesovéj!« »Dolgo že ne,	gospodična!	«To je bilo vse, kar ji je vedel prvi hip odgovoriti	A
mehko preprogo. Ojačil se je in spregovoril: »	Gospodična	Ana, nekdaj sem menil, da sem vas ljubil!«	A
Da ga nisem spravil, zahvaliti se ima vam,	gospodična	Ana!« »Vedela sem, da smo izgubili imetje!«	A
in glasno govorili. Vmes pa je plesala tudi	gospodična	Ana in počivala je tujemu vo jaku na prsih in	A
kupo, na mizo, potem pa se priklonil ter odšel.	Gospodična	je zrla za njim, kakor da bi sama ne vedela	A
ošemari in v cerkev pride, da človek misli:	gospodična	je prišla iz mesta. Spredaj nič, zadaj nič,	A
čudila, saj imate vendar vedno prav!« »Oh,	gospodična	Jamra,« je jecljal Rad, »kaj bi jaz brez vas	A
Jamra in zajokala. »Oh, kar petico vam dam,	gospodična	Jamra!In to v veliko redovalnico!« je ganjeno	A
pogovoriti o seminarski nalogi, ki jo pripravlja	gospodična	Jamra,« nam je razložil, ko sta zapuščala razred	A
Mraza, potem pa zopet pristal v njegovi roki.	Gospodična	v svetlečih hokejskih hlačah, ki si je ravno	A
Zofija, dobrih dvajset let stara in zelo lepa	gospodična,	veselo začudila in je skočila k Emi.»Da se vidiva	A
Majnhalm. Ema je precej opazila, da mu je mlada	gospodična	močno všeč. »Joj, če bi bilo mogoče!« je želela	A
tako lepega zame?« se je okorno premagala, »O	gospodična,	prosim, preveč bi me odlikovali!« se je bolj	A
in se mu je smehljala, ljubko in zapeljivo. »	Gospodična	‒ gospodična!Kaj res smem upati toliko blaženosti	A
smehljala, ljubko in zapeljivo. »Gospodična ‒	gospodična!	Kaj res smem upati toliko blaženosti?« je drhtel	A
osivel mož v črni, žametni obleki in tenka, mlada	gospodična,	čisto belo oblečena; ob svoji klopi sta se,	A
je, da ga imajo radi gospod in gospa in tudi	gospodična	Kristina.To mu je bilo meč v srce, nevoščljiv	A
me vam tožiti, ker me od tistega časa, kar je	gospodična	z mano govorila, kar ne more več videti.Da tega	A
prizna pregreho in je ne taji. »Ljuba moja	gospodična,	« reče z žalostno besedo, »tega, kar nikoli nisem	A
Hočete, da bi še zdaj greh delal in lagal? Dobra	gospodična,	povejte vašemu očetu moje zadnje pozdrave in	A
Molite zame!«	Gospodična	Kristina gre žalostna domov in pove očetu vse	A
Poglavar straže vendar potem reče: »	Gospodična,	če nimate res več kakor eno samo besedo z njim	A
nature in značaja najbolj sami?« »Ne ugovarjam,	gospodična;	čutim, da bi res nehvaležen nalog in izpodkopano	A
treslo in balo, vprašal: »Vi ste morda kaj bolni,	gospodična?	Ne zamerite mi, vem, da so sitni in nevljudni	A
Pavlina jo proseče in očitajoč pogleda. »	Gospodična,	jaz se vozim danes mimo zdravnika, glejte, kakor	A
potem pa vpraša: »Koliko časa je že pri vas ta	gospodična,	če dovolite vprašanje.Zdi se mi, da sem poznal	A
»A!	Gospodična,	me vendar niste hoteli tu počakati, ko ste tam	A
poznal. In sicer bi ne bilo menda nič hudega,	gospodična,	ko bi tudi to povedal.Življenje je življenje	A
pametni korak izpodletel. Ali nisem radoveden,	gospodična.	Sicer je pa prav, da je tako prišlo, kakor je	A
spametovati s samoizkustvom ... Torej, jutri večer,	gospodična,	dobite svoja pisma, ker mislite, da imajo vrednost	A
157 . / imam tako veliko spoštovanje do vas,	gospodična,	kakor do vsake vrstnice vašega spola), v tistem	A
poznala prečuta in preplakana noč. »Kaj vam je,	gospodična?	« vpraša Leon in v tem hipu je bila bolna teta	A
Potem imate nekaj drugega na srcu, kar vas teži.	Gospodična,	ali ne verujete, da ... sem jaz vaš najboljši	A
je tresel in je prihajal z zardelega obraza: »	Gospodična,	meni se zdi, da bi bilo vendar dobro, da se	A
znanec v gradu. Zato mi lahko poveš, kakova je	gospodična,	gospa, gospod?« »O, prav lahko ti to povem,	A
Precej pri tem razgovoru pak je čutil, da ima	gospodična	nekaj v sebi, kar jo veliko više postavlja,	A
vse njegovo obnašanje skoro nekako boječe.	Gospodična	je to menda sprevidela, kajti govorila je ž	A
katerih se lahko poprijemljem.« »Ne, dovolite,	gospodična,	« dejal sem jaz, »prvo ni bilo nič napačno.Da	A
majhno na levo pogledite.« »Tam ste vi doma,	gospodična,	ne?« »Domá pač, ali rojena sem v mestu, tedaj	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani