nova beseda iz Slovenije
Za Menartom sta se porinili v sobo žena in | gospodična | Mici in se ustavili pri durih ‒ o nečimrnost | A |
durih ‒ o nečimrnost: . / . / stran 50 . / | gospodična | Mici s frizuro in z rdečim sončnikom!Začuden | A |
gospodično Mici in zagrmel: »Mule, mule, mule!« | Gospodična | Mici je bila iznenadena.Komu je to veljalo? | A |
parazol se tudi ne spodobi krščanskemu človeku!« | Gospodična | Mici je bila užaljena.»Pardon!« je rekla ... Samo | A |
Grozno! Ali bi mu jih bila povedala | gospodična | Mici, pošteno, brez strahu in brez ovinkov! | A |
in pomagat gospodični Mici ven, in je stala | gospodična | Mici zunaj, še preden je bila zajela ono količino | A |
Pred župniščem je bila senca. | Gospodična | je navzlic senci neizprosno odprla sončnik, | A |
Izpred župnišča se jima je pridružila še | gospodična | Mici, ki je zdaj iz lastnega nagiba zaprla pohujšljivi | A |
se ti utrne in si moraš obrisati oči in nos! | Gospodična | Mici je bila v onem presrečnem položaju, da | A |
grozno olikana in sploh, ‒ se ji prikrito rogajo: | Gospodična, | ali greste gnoj kidat?Gospodična, prašiči krulijo | A |
prikrito rogajo: Gospodična, ali greste gnoj kidat? | Gospodična, | prašiči krulijo, lačni so!‒ Mar ji štejejo v | A |
‒ kmalu bi dostavila ‒ kmetski, ampak da je | gospodična? | Včasi se ji je celo zdelo, da nabira kateri | A |
Urša in je kazala bele zobe. »O,« je rekla | gospodična, | »vesela ‒ to se lahko ver jame ali ne, in sploh | A |
pragu Šipelj in jo prijazno pozdravil: »Bog daj, | gospodična! | « O, Šipelj je bil gostilničar, torej olikan | A |
olikan človek: on se ni norčeval! Ko je rekel » | gospodična« | , je tudi mislil »gospodična«. Izobražen mož | A |
Ko je rekel »gospodična«, je tudi mislil » | gospodična« | . Izobražen mož, ki je znal povedati kako besedo | A |
bliže, se je skoz vrata prismehljal krčmar: » | Gospodična, | « se ji je klanjal s praga, »notri sta dva gospoda | A |
vas, če niste previsoki.« Ne, visoka ni bila | gospodična! | Navzlic svojemu stanu ni bila visoka! | A |
je resnično izobražen človek, ki je vedel, da | gospodična | ne more piti iz istega kozarca kakor onadva | A |
roka ‒ očitni dokaz, da je še premalo pil. | Gospodična | je gledala Smuka in je gledala kozarec in je | A |
božji gnadi umrli!« ‒ Stegnil se je čez mizo in | gospodična | je trčila in rekla: »Na zdar!« in tako vnovič | A |
in natočil. No in potem sta srečno trčila, | gospodična | je rekla: »Na zdar!« pa tudi Smuku se ni skrivala | A |
štajerski deželi.« Spodbudno ga je pogledala | gospodična, | pa je nadaljeval: »Štajerci so čedni ljudje | A |
smeje vzel steklenico in odkoracal v vežo. | Gospodična | Mici je pokarala Rabuzo.»Ne ... vi ... ampak ... | A |
‒ Zlezel je kvišku. | Gospodična | Mici je izpod čela pogledovala Smuka in sramežljivo | A |
migljaj je zaokrožil roko in zaokrožila jo je | gospodična, | ki se je bila tudi dvignila, in sta pila, in | A |
pozabil nežni ta zaključek, ni ga pa pozabila | gospodična | ‒ o, bila je izobražena in izkušena in sploh | A |
Smuk, kaj sem hotel reči! ‒ ali je pravzaprav | gospodična | tukajle tvoja svakinja ali ne?Se pravi ‒ ali | A |
»Me moraš razumeti! Da je tale | gospodična | tukajle Menartova Micka, je tako gotovo, kakor | A |
Ampak me poslušaj! Če je tale | gospodična | tukajle Menartova Micka, ne more biti tudi tvoja | A |
Le malo pomisli! Potemtakem si pa tale | gospodična | tukajle in tvoja žena nista sestri.« Smuk je | A |
jo praskal, čisto jasna mu še ni bila zadeva. | Gospodična | je silno ogorčena gledala Rabuzo in izjavila | A |
Kar domine pace, primi jo za tace, pa bo!« | Gospodična | je vstala in si pogladila krilo.»Huda sem!« | A |
vendar vsa vas gleda name zaradi pohujšanja. | Gospodična | Mici je bila čez grlo in glavo sita blaženih | A |
In sploh ... Moja služba ... kaj bi rekla | gospodična | Fini in gospodje ... o, to ne gre, moram prej | A |
« »O,« je ogorčena odgovarjala | gospodična, | »prosim ... moja častna beseda ...« | A |
Družina se je razpršila. | Gospodična | Mici je sama ostala v hiši, grizla si je spodnjo | A |
O ... v nedeljski obleki ... « se je pomišljala | gospodična. | »Pa jo nosi za vsak dan. | A |
da ti jih ne bodo s prižnice dol grebenili!« | Gospodična | je globoko zajemala sapo.Dota se bo težko služila | A |
se je upiralo z vso neusmiljeno svojo silo. | Gospodična | Mici pa je v brezobzirni, neolikani tej vročini | A |
po nerodni gozdni poti navzdol proti domu. | Gospodična | Mici je bila vsa zbita in tako trudna, da po | A |
dan in tretji se je začel po istem kopitu. | Gospodična | Mici je bila razdražena, da se ji je kar ponujal | A |
Bilo je torej tretjega dne dopoldne. Uboga | gospodična | se je pod odgovornim vodstvom sestre Urše trudila | A |
gospodično Mici in ji delal skrivnostna znamenja. | Gospodična | Mici ga je poznala: pri Šiplju je služil za | A |
Obrnil se je, da se vrne k delu. | Gospodična | Mici je stisnila pesti in od jeze zaječala. | A |
»Kakšno doto?« »Kakšno doto?« je ponovila | gospodična | Mici.»Doto! | A |
bom možila ... se bom že sama možila,« je rekla | gospodična | Mici in se ji je od razburjenja tresel glas | A |
« | Gospodična | Mici je od togote zateptala z nogo.Kaj bo zdaj | A |
sestra Urša, nesramnica, prodajala zijala. | Gospodična | Mici jo je ošvrknila z uničujočim pogledom in | A |
žarel nos kakor jutranja zarja. Ogovorjena | gospodična | je zabrisala sončnik tja po klopi.»Jezna sem | A |
Prišla in postregla je dekla. | Gospodična | Mici se ni lagala ‒ o, kaj pa mislite! ‒ res | A |
bil je kakor pika in pečat na koncu listine. | Gospodična | Mici je bila jako izobražena; gospodična Fini | A |
Gospodična Mici je bila jako izobražena; | gospodična | Fini in gospodje, vsi so jo hvalili, kako je | A |
hitro razume vsako reč in si zna pomagati. O, | gospodična | Mici ... Menartovi naj se prezgodaj ne smeje. | A |
zakričal Smuk. »Ne kriči!« ga je opozorila | gospodična. | »Spodim jo!« je tiše ponovil. | A |
jako ... jaz ne bi za ves svet ... « je zatrjevala | gospodična. | »O, taka reč mora iti skoz doktorja in skoz sodnijo | A |
mene poznajo doktorji. Če kaj rečem, koj vsi: ‚ | gospodična | Mici’ in ‚gospodična Mici’ ... grozno ... res!Posebno | A |
Če kaj rečem, koj vsi: ‚gospodična Mici’ in ‚ | gospodična | Mici’ ... grozno ... res!Posebno doktor Pika! | A |
steklenico potrkati po mizi, pa ga je ujela | gospodična | za rokav.»O, Smuk, nikar! | A |
« | Gospodična | Mici je že stala pripravljena na odhod. Odpirala | A |
zaklenjeno, ključ pa skriva.« »O,« je rekla | gospodična, | »gospodarju je vsaka reč ključ.Še sekira!« | A |
pokrajine. Zadovoljna sama s seboj je korakala | gospodična | Mici počasi skoz vas.Pogumno je gledala okoli | A |
spet dospela na gladko cesto, ni več strpela | gospodična | Mici. Najprej se je odduškala od težavne poti | A |
izpustil in sta oba držala listnico, ki jo je | gospodična | odpirala in razgrinjala.Lepo rdeča je bila, | A |
preklic? Smuk je zijal in je zijal vedno bolj, | gospodična | Mici pa je stiskala ustni in jih vedno bolj | A |
da še vlomilcu hodi navzkriž, če je pijanec! | Gospodična | Mici je mislila, da jo prizadene.»Nič ni!« je | A |
»Kaj jaz vem, kaj jaz vem,« ga je oponašala | gospodična | Mici, »kaj jaz vem ...Nazaj moraš, nazaj! | A |
« »Ti si možak!« se je hudovala | gospodična, | »ni čuda, da nosi baba doma hlače ...In sploh | A |
zmerjanje imam že ono, mi ni treba še tebe.« | Gospodična | Mici je bila jako izobražena, toda kar je preveč | A |
Nesramnost ... in sploh ... « ga je ogorčeno zavrnila | gospodična | Mici.»Mara kdo zate! | A |
malo stisne. »Barabež, smrduh!« je nadaljevala | gospodična, | in mu zalučala dragocene listine, javne in zasebne | A |
rekla žena in drugega nič. Uboga zapuščena | gospodična | Mici je ostala sama sredi ceste, ječé lovila | A |
To si naj zapomni zlasti tista nevljudna | gospodična | ali gospa garderoberka z brkami pod nosom!Naj | A |
Mi nismo nič sitni! Pač pa je | gospodična | ali gospa, ki se je znala tako fino izraziti | A |
ima nove cunje«, pomeni torej, da ima tista | gospodična | novo toaleto.Dečki se kličejo »betice«; kadar | A |
za trenutek izgubil miru. »Nemojte verjeti, | gospodična | Slavica!Gospod tajnik se šali, jaz niti ne morem | A |
imel kaj svojega, pa te sprejmemo v občino. | Gospodična | Slavica, usmilite se ga no, takega fanta!« | A |
to se v olikani družbi ne sme.« Velevredna | gospodična | Slavica, prihajajoča z natočenimi vrčki, je | A |
uganjali, ves večer so se ji ponujali: ‚Kajne, | gospodična, | nazaj vas jaz štuporamo nesem domov.’Toliko | A |
razodeval bolesten očitek, ko je izpregovoril: » | Gospodična | Slavica, nemojte čitati v temi! V temi čitati | A |
približal se je in ponovil svoj skrbni opozor: » | Gospodična | Slavica, nemojte! Prosim vas, kakor se Bog prosi | A |
Krunoslavu, da je koj po tem višku naklonjenosti | gospodična | Slavica kakor ljuta kača skočila pokonci, z | A |
Zdelo se mu je najumestneje, da gre. » | Gospodična, | ako je tako, onda zbogom!« je rekel z razžaljenim | A |
na vas!« Krunoslav je odgovoril: »Oprostite, | gospodična, | jaz ‒« Ona pa je ponovila: »Jezna!«‒ Šla je | A |
si lahko stavil hišo. ‒ Pa zakaj ne sedete, | gospodična | Slavica?Tako, prosim lepo! | A |
gospoda župana in gospod župan je bil prost.« | Gospodična | Slavica ni drugega rekla nego: »Zs«; kar z grozo | A |
ali celo poljubil in vse to je trpela ugnana | gospodična | Slavica.Tako je prekanjeni gospod Krunoslav | A |
Janko je stopil k Slavici in ji dal roko. » | Gospodična | Slavica, prav od srca vam čestitam,« je rekel | A |
postrežem, gospod Podržaj?« »Vrček prosim, | gospodična, | vrček!« »Poglej ju živ človek,« je Kregar pogreval | A |
rad in vi, gospoda, nimate radi, pa nima niti | gospodična | rada ‒ zakaj bi jo žalili!Prosim vas, gospoda | A |
je bila zavihana fina rjuha s čipkami ‒ vsaka | gospodična | bi bila lahko ležala pod to odejo. Janko je | A |
Gospa soproga zdrava? | Gospodična | hčerka zdrava?« ‒ in med vsemi temi vprašanji | A |
gospod župan, ali je izključeno, da bi se vaša | gospodična | hčerka poročila s tem Podržajem.Vprašam zato | A |
tekmovala z njima v smehu. Podučil me je, da je to | gospodična | Dora Štrukelj, najnavdušenejše dekle z vseh | A |
»T-t,« je tlesknila Jerajeva z jezikom, » | gospodična | Ana, vi pa res znate čarati.Vsi ljudje pravijo | A |
pa res znate čarati. Vsi ljudje pravijo: O, | gospodična | Ana, ta pa ta!Čevlji se nikomur tako ne svetijo | A |
tako svetijo! Ne vem, kdo je zadnjič rekel: | Gospodična | Ana gotovo žveči tobak, tobakov sok je tako | A |
laž, laž, laž, laž.« Jerajeva jo je mirila: » | Gospodična | Ana, kar tiho bodite! Prav tako sem se jaz pričkala | A |
sem se jaz pričkala in se zavzemala za vas. | Gospodična | Ana je iz dobre hiše, sem rekla, njen oče nosi | A |
dobre hiše, sem rekla, njen oče nosi klobuk. | Gospodična | Ana, sem rekla, če bi hotela, bi bila zdaj imenitna | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |