gospodična (401-500)

je pohvalila Jerajeva. »Zdaj mi pa povejte,	gospodična	Ana, ali vas še kdaj straši?« »Zdaj me že dolgo	A
južino. Pa prinese kosec nekaj v roki in pravi: ‚	Gospodična	Ana, ali hočete tale gnezdek?’ Pogledam pa je	A
kuhinjska vrata in pokazala se je v njih čarobna	gospodična	Irma.V eni roki je nesla vrček piva, v drugi	A
take!« »Saj sem jih tu dobila,« je odgovorila	gospodična	Irma. »Oh, gospa, ali jo slišijo?« je vzkliknila	A
gugal pred bogato obloženo mizo, smejoča se	gospodična	v beli obleki z makovim cvetom v laseh mu je	A
le: »Še enkrat!« Druga, nič manj ljubezniva	gospodična	mu je ponudila sladkarij, pa jih je odklonil	A
tistole torto, ki je sami ne marate!« Druga	gospodična,	vneta za kupčijo, je kar hotela postreči fantu	A
težko mi je ... Mene bi bilo strah ali vas ni,	gospodična?	« »Ja!« je rekla Nanča in se spominjala rajnkega	A
v obraz, koj nato pa vzkliknil: »Oprostite,	gospodična,	čisto sem pozabil vas vprašati za dovoljenje	A
Res, silno galanten gospod! »O,	gospodična,	« je rekel, »vi ste pametna gospodična, z vami	A
»O, gospodična,« je rekel, »vi ste pametna	gospodična,	z vami se lahko govori!Še danes vam pošljem	A
zapuhal in prijazno izjavil: »Tako je, moja ljuba	gospodična,	le brez strahu!Skrbel bom za vas kakor za svojo	A
vabi oče!« »Jej, jej, škoda, da že niste šli,	gospodična!	« je rekel gospod Kobilica.»Na Reki se močno	A
ploskanja, kakor se bere v poročilu o kinu.	Gospodična	Jagoda je celo dobila šopek.Zaslužila ga je	A
spregovoril besedo, kakršna je in brez pik.	Gospodična	pa, ki mi je pravila zanimivi, širšim literarnim	A
slaviti poročna pojedina z gospodom Židanom, ni	gospodična	Bogumila Koštrun odlašala, nego se je jadrno	A
vsak žalosten. Npr.: gospod Zvonimir Cafuta in	gospodična	Bogumila Koštrun, zaročenca ‒ mar sta vse veke	A
Resnici na ljubo pa je priznati, da je bila	gospodična	Brenkala v izborni formi in razodela odličen	A
oživljati in krepčati od zunaj in znotraj.	Gospodična	Ruža Brenkala je naše gore list in ji pot slave	A
‒ že je ujel natakarico za krilo: »Slišite,	gospodična	Mici ali kakor vam je zvečer ime ‒ ali je res	A
31 Kraljevič Marko 37 Zgodba Janeza Kosa 44	Gospodična	Kodermučeva, njena duša in njeni prejemki 51	A
da sem ga sploh odpel. . / . / stran 51 . /	Gospodična	Kodermučeva, njena duša in njeni prejemki Moj	A
kuhinjski strah, kakor je tebi tvoja, ampak je	gospodična,	gospodična Jožica in gospodična Kodermučeva	A
strah, kakor je tebi tvoja, ampak je gospodična,	gospodična	Jožica in gospodična Kodermučeva.In poleg gospodične	A
tvoja, ampak je gospodična, gospodična Jožica in	gospodična	Kodermučeva.In poleg gospodične ji gre še službeni	A
celi poli. In je stalo zapisano s strojem: ‚	Gospodična	Jožica Kodermučeva ‒ blagorodje ‒ metelska aspirantka	A
potrdilu na povratnici, da je bilo bolj imenitno ‒ ‚	gospodična’	in 𠆫lagorodje’ in vse, kakor se spodobi, in	A
predpasnik. Osemnajstletna, vitka in lepa kakor	gospodična	je stala pred njim.Zasmejala se je in sedla	A
je zapeklo in je v duhu pozabavljala: »Kaka	gospodična	pri bajtarskih otrocih!Kakor iz žide, take roke	A
za njim. . /\ .. stran 55 . \/ »Oprostite,	gospodična,	šole o vljudnosti res še ni dovršil,« se je	A
potuhnil, kakor da ne vidi nič in ne sliši nič. »	Gospodična,	s čim bi vam smel postreči?Morda s skodelico	A
.. stran 57 . \/ »Vse, vse po mili volji,	gospodična!	Sedaj ste vi gospodar, kar ukazujte!«	A
toliko reči, da je gospodar Murke vzkliknil: »	Gospodična	Ančka, ali bo semenj, ka-li?« »Kakšen semenj	A
pa se pogovarjala. Sredi pogovora se spomni	gospodična	Ančka na »zverino« psa. »Saj res, ali je tisti	A
sultan, ki me je tako napadel, vaš?« »Moj,	gospodična;	kupil sem si ga.Zelo razumen kužek je.«	A
prečudni obutvi. »Le počakaj, grdavš ti,« je	gospodična	zamahnila s palico proti Lisku, da je odskočil	A
Prava podoba službe, kakor poštni pečatnik. »	Gospodična,	nikar ne pretiravajte!Sicer me bo pa zelo veselilo	A
Postrežnica ji je pokazala: Tu so	gospodična	Mara, tu pa gospodična Minka. Potrkala	A
ji je pokazala: Tu so gospodična Mara, tu pa	gospodična	Minka. Potrkala je na Marina vrata.	A
Vsaj zame ne!« »	Gospodična	koleginja, ste rekli, ima poklic.«	A
pripravljam, za šolarčke!« »To je zares lepo,	gospodična!	Boste še mene učili.	A
oblačiti otrok, naj bodo nagi, kaj me briga!« »	Gospodična	Alena, ne verujte vsega!Mara je navihanka!	A
Štefan, kako se imata rada! Res me veseli,	gospodična!	Kakor nalašč ste zanj!«	A
hitro odšla. »A - seveda - kako ste pridni,	gospodična,	« jo je pozdravila Erna, ki je razdeljevala pošto	A
ste me obiskali!« »Nikar se ne dajte motiti,	gospodična	Erna!Morda bo kaj zame!«	A
hipu Erna ne ponudila lista. »Iz Ljubljane,	gospodična,	zopet, a, seveda, mladina.« Alena je	A
vihrajoča kvadriga z državne zbornice. »Zbogom,	gospodična!	« je hitela k vratom Alena in odhajala z očetovim	A
kakor prejšnji dan, pri delu za Miklavža. »	Gospodična	Minka, vi ste pa zares pridni!« »To	A
Smrekarja so ubili, oropali. Trpljenje,	gospodična,	je naš kruh in ljudje nam ga zavidajo.«	A
vidi. Na vrata kljuje in pravi: kje pa je moja	gospodična?	Pa sem mu povedala, da si šla daleč proč, čez	A
je ihtela na stolu in si zakrivala obraz. »	Gospodična,	gospodična, ne bodite taki, ne bodite nespametni	A
na stolu in si zakrivala obraz. »Gospodična,	gospodična,	ne bodite taki, ne bodite nespametni!« jo je	A
mati, »jej, ko ti ni nič sile. Prav je naredila	gospodična!	Čemu bi kvaril stol?«	A
»Ah, te večne skrbi! Ugonobe nas,	gospodična!	« Tako je omenila Aleni Smrekarica, ko	A
nalašč ponovila, kar mu je očitala prej Minka. »	Gospodična	Mara, nepoboljšljiva nagajivka!« Brest	A
Brest ji je segel v roko. »In	gospodična	Trpotčeva?Kako vam ugaja, če dovolite, pri nas	A
duši od prvega srečanja, resnična ali ne. »Pa	gospodična	socialistka?Kaj delate?«	A
Glas mu je bil mehak in se je skoraj tresel. »	Gospodična,	« je spregovoril po kratkem molku Brest, ki je	A
očetove roke in skakal za njim iz obednice. »	Gospodična,	tak prizor gane, tako gane, da bi bil sedaj	A
lase, na katere je plula luč izpod stropa. »	Gospodična	Alena, kaj vam je!Iz vaše besede zveni bolest	A
Alena je še vedno upirala pogled v steno. »	Gospodična,	če mi zaupate, morda bi vam -.« Brest	A
Alena je ni umaknila. »	Gospodična,	dijak sem, akademik, pri svoji časti, zaupajte	A
pretrgala molk in mu zastavila vprašanje. »	Gospodična!	« je vzkliknil Brest in se zravnal na sedežu	A
tako, da je zaeno udaril s pestjo predse. »	Gospodična,	to vam kratko in malo prepovem!O delovanju Minke	A
To je stanovska zavest! Na zdravje,	gospodična!	« Aleni ni bilo všeč, da jo je Brest	A
opazil Alenino razburjenost. »Gospod Ivan, naša	gospodična,	« tu je zakašljal, ker ga je beseda »naša« zbodla	A
Zato je povzel še enkrat. »	Gospodična	Alena je vihrava, da je kaj.Kakor majhen lonček	A
Zakaj neki ne?« »Potrpite,	gospodična	Alena!Jaz bi takole razsodil:	A
Sama pesem!« »Pojdite,	gospodična!	Gospod Brest vas gotovo rad spremi!«	A
srce, hladni razum se je umikal čustvom. »	Gospodična,	pri večerji ste vprašali, ali sem mož!Morda	A
Alena zapazila spremembo na njegovem licu. »	Gospodična,	« je rekel slovesno, z nizkim glasom, iz katerega	A
nizkim glasom, iz katerega je donel ugovor. »	Gospodična,	vi ste krivični!« »Dokažem!«	A
udarilo življenje in jo poklicalo iz sanj. »	Gospodična	Alena, vi niste krivični Smrekarju!«	A
prelepi kraljici ogrski!« »Žal, da nisem Matjaž,	gospodična!	« Brest se je dvorljivo priklonil Aleni	A
zanimivo! Prepričan sem, da jo je izgovorila	gospodična	Minka!« »Da, jaz sem izrekla to besedo	A
sploh - pogrešam tam, kjer bi morala biti.« »	Gospodična	Minka, jaz sem že ponovno trdil, da vas občudujem	A
Z umetnim smehljajem je nadaljeval. »	Gospodična	Minka, vi se motite!Ni lenoba, ni egoizem.	A
rojen domovini, ne sebi?« »Govorniška fraza,	gospodična,	verujte!« »Ni res!	A
To je moje prepričanje!« »Jako idealno,	gospodična	Minka.Toda življenje uči drugače.	A
pravim: najprej kruh - potem ideali! Kajne,	gospodična	Mara?« »Jaz pravim: dekletu izvrstna	A
je postajal rezek. »To je čisto akademično,	gospodična	Minka!Brez disharmonije!	A
dalje in prišla do Smrekarjevega dvorišča. »	Gospodična,	jaz sem prepričan, da se vi ne boste dolgo nasičali	A
dotipal njeno gorko roko in se bo razveselil. »	Gospodična,	a - seveda!« se je oglasila Erna za pregrajo	A
sta prišli po opravku na pošto. »Na svidenje,	gospodična	Erna!« Alena ni utegnila seči po roki	A
domača v kmetiški hiši in se je obotavljala. »	Gospodična,	prepoceni sem dala, vse prepoceni,« je ponavljala	A
utegnil priti. Ali vam ni nič dolgčas po njem,	gospodična?	« »Štefan!« je spregovorila žena, karajoč	A
iztegnila roko proti učiteljici. »Da ste prišli,	gospodična!	Kako ste dobri!«	A
jo prijela vnovič za roko in govorila: »Oh,	gospodična,	kako znate postreči! Kakor bi me sam	A
ki je tako pripravna kakor vaša. Bog plačaj,	gospodična!	« »Oj, mamka, kako se lepo šalite!	A
Kako sem neroden! Oprostite,	gospodična!	« Knjigo je pustil na tleh in se približal	A
Kaj bi se pačil! Vidiš,	gospodična	je prišla.Tako sem je vesela, da mi je kar napol	A
prinese še zdravil, bom takoj zdrava!« »Hvala,	gospodična	Minka!Vi ste preljubeznivi!«	A
Jutri pridem!« »Prosim, lepo prosim,	gospodična!	« Brestovka je stiskala s koščenimi rokami	A
je stopal z Aleno vštric, in spregovoril: »	Gospodična,	ali se vam ne zdi, da bi bilo to ugodno mesto	A
Strniško, ki se je izgubilo, s katerim je baje	gospodična	Alena nekaj v zvezi?« Na to vprašanje	A
Nato je pripomnil: »	Gospodična	je zaradi tega vsa zbegana in razburjena.Ker	A
staršev, ne prijateljice - ne prijatelja...« »	Gospodična,	to zadnje ni resnica!« Brest jo je pogledal	A
Alena je skomizgnila z rameni. »	Gospodična,	«Brest se je razvnemal, »za kar so drugi vas	A
zato, navkljub vsemu svetu - tu moja roka!	Gospodična,	jaz vas globoko spoštujem!Bodite prepričani	A
sobi, je nagovoril nadzornik Minko slovesno: »	Gospodična,	počakajte, da se dogovoriva o važni, zelo važni	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani