nova beseda iz Slovenije

gospodična (1.001-1.100)


znotraj soparica, povsod puščoba in dolgčas.      Gospodična      Tereza zmišlja nekaj časa, pa stopi počasi do  A
vendar tako sram, da nikoli tega!« »Tamle,« kaže      gospodična      Tereza, »na omari je ključ od male kleti na  A
»kaj bodo pili?« »Vroče mi je,« pojasnjuje      gospodična.      »Po tisti starini preklicani jih bo šele kuhalo  A
poslušati!« »No, le pojdi, pa prinesi!« ukazuje      gospodična.     Marjeta gre in se kmalu vrne s polno steklenico  A
in peni in kar zvezde se pode po kozarcu.      Gospodična      Tereza nagne kozarec in ga izpije do dna. Sedi  A
nalahko in vljudno potrka. »Naprej!« veli      gospodična      Tereza, vrata se odpro in v sobo stopi jako  A
sem že tukaj. Velika čast mi je, spoštovana      gospodična!     « Došlec lepo izpodvije svojo roko, cinca še  A
obraz je rdeč in zdrav kakor sveže jabolko.      Gospodična      Tereza mu seže v roko in prav zadovoljna je  A
Vse je dobro.      Gospodična      Tereza prekriža suhljata kolena in prične z  A
smehljaje v zlato vince pa zakroži naprej in      gospodična      za njim: »Bratci, veseli vsi, tralalala ...«  A
pripovedovati o svojih najljubših prijateljih,      gospodična      Tereza mu sedi prijetno v naročju in zato ga  A
veseli gostje pa skačejo preko naju na cesto!«      Gospodična      Tereza se prav dobrodušno zasmeje, dvigne roko  A
cerkvi: Tako je, čudodelni gospod Elektrika!«      Gospodična      Tereza bi rada zaplesala.Podplati so jo nenadoma  A
Ali kje so godci? Komaj      gospodična      Tereza pomisli, pa že opaža izpremembo, ki se  A
zraku in se lovita za gospodom Alkoholom.      Gospodična      Tereza že tudi drži za krilo in izpodmiče noge  A
gosli in loki na rami, sedeta gospod Alkohol in      gospodična      Tereza nazaj na rože, prav tesno drug k drugemu  A
nesrečen, nikoli zapuščen, nikoli žalosten!«      Gospodična      Tereza poklekne in mu priseže večno zvestobo  A
Afriki, ta hip na Ruskem, ta hip na Španskem.«      Gospodična      Tereza kima, trudna je postala, nič več ne more  A
prsti po laseh, da bi laglje in slaje zaspala.      Gospodična      Tereza zaspi med igranjem angelčkov, med petjem  A
blago in ravnotako roze. . / . / stran 92 . /      Gospodična      Tereza sedi na stari, na več krajih natrgani  A
Kaj bi se pa ubijali, ko jim ni treba!«      Gospodična      nič ne spregovori, samo gleda, zdeha in mane  A
tac, ena je bezgova, še tista ni njegova.      Gospodična      Tereza pride nazaj v svojo sobo, večerja se  A
če se hoče z njim zabavati njegova edinka,      gospodična      Marica. Mlada je, šali se vedno, govori stvari  A
doma počel? Ali se ti nič ne smili gospa Ana in      gospodična      Marica, ki je že skoro naša?Nisi prav napravil  A
narobe napravil!« potoži teta Agata. »Vidiš,      gospodična      Marica je nevesta našega Vladimirja, Bog ve  A
razdrta. Saj to ne visi kar tako v zraku,« in      gospodična      Marica miga z drobnimi prstki nad čelom, pa  A
Istočasno se prikaže na poti, ki se vije izza grma,      gospodična      Dora Komljančeva, suha samica, hči sodnega svetnika  A
»To pa vem, kje bo doma. Komljančeva      gospodična,      ki kandidira za večno devištvo, je prišla v  A
je!« Gospa Ana pogleda v strop in vzdahne,      gospodična      Marica pa plašno in naglo vpraša: »Ali ni nobene  A
je še enkrat šepetati: ‒Ali, prosim, dovoli      gospodična,      da prisedem?Jaz namreč samo danes tako govorim  A
Geometer reče vljudno: »Ali ne boste prisedli,      gospodična?     In mamica?«   A
oženjen, v katerega se je zaljubila mlada in lepa      gospodična.     Ravno to, kar je bilo drugim zoprno, je bila  A
Prinesi ga! ‒In vi,      gospodična?     Videti ste jako zdrava.   A
se morava še vsekakor videti ... za dalj časa,      gospodična      Reza. ‒Da, prosim Vas!  A
papirnat zavoj. Dejal je: ‒To je dala neka      gospodična      za Vas.Rekla je, da je perilo.   A
Jaz star ... . / . / stran 118 . / Tudi naša      gospodična      bodo prav zadovoljni... RUBEŽEN Deveta maša  A
mlada, jako prijazna, postrežljiva in vljudna      gospodična.      Na nogah ima nežne copatice iz sinje svile  A
/ stran 126 . / ‒Takoj napravim dan, reče      gospodična      s sladkim glasom, teče k oknu in dvigne zastor  A
nekako opravila. Pa je vedno tako toplo pri vas,      gospodična,      kaj?Presneto gorko izbico imate.   A
mislim, žena bi morala biti poleg, hehehe! Tale      gospodična      je pa tudi tako salamensko mlada in zala, da  A
Zdaj sva pa že še pri sebi, zdaj! Veste,      gospodična,      to se pozna najbolj pri vinu.Tisti, ki ga več  A
potrepal po rami, prav res, da me je. Veste,      gospodična,      nisem tako, kakor pravijo, od muh. ‒Jaz pa sem  A
kakor ovnov rog. ‒Se bomo pa še videli, pravi      gospodična,      zakaj pa ne? ‒E, meni Zob, ko nimava vedno opravka  A
popolnoma pomirim in iznebim nerodne zadrege.      Gospodična      dene na glavo klobuk, se dvakrat ali trikrat  A
postajo na vrtu najstarejša izmed šefovih hčera,      gospodična      Kristina, in se mu na ves glas smejala. »Vi  A
ni mogoče!« se je čudila ošabna in domišljava      gospodična.     »Ali če ste že v navadnem človeškem kraju doma  A
Geometer reče vljudno: »Ali ne boste prisedli,      gospodična?     In mamica?«   A
hripavim glasom in zakrilil z rokama po zraku. »     Gospodična,      jaz sem vas čakal, mene so vrgli na cesto, jaz  A
tako lepe in tako prikupljive kakor grajska      gospodična,      ki ji pošumevajo krila kakor veter v zreli pšenici  A
zaspal in zasanjal. Lepe sanje sem imel, grajska      gospodična      je priplavala k meni in je stala pred menoj  A
težavnejše, kakor je bilo. Sanj ni več, grajska      gospodična      se je omožila.Prišel je debeluh s palec debelo  A
ozre vanj in zamuka. »Kaj pa vam ni všeč,      gospodična?     « - vpraša Anžiček, dvigne stol, ga nese nazaj  A
lonec na polico pod oknom. »Kako bi želeli,      gospodična,      a?No, bo že Bog dal!  A
mesar povedal, kako in kaj. Tako je na svetu,      gospodična!     « Govori, gleda zadovoljno okoli sebe, vzame  A
in jo udari z njim po kolku. »Dober večer,      gospodična!     « Postoji zopet, pogleda po kravi, ki leži ob  A
obrača cigareto v roki. - Taka so pravila,      gospodična,      reče. Molče plača in sede čisto zadaj  A
Ponuja ji ga. -      Gospodična,      a vi pa kar sami, jo nagovori. Prižge  A
pri srcu Markova . /\ .. stran 6 . \/ sestra,      gospodična      Marija.Ljubil sem tudi vse tri ovaduhe in izdajalce  A
je bila navsezadnje še zmerom lepa, zelo lepa      gospodična.      Tudi nisem pretrgal stikov s Prekovim Pavlom  A
vratih. Takoj zatem je pritekla nad dvorišče      gospodična      Matilda in jo spustila noter. Vzela ji je aktovko  A
z materjo veliko smejala, medtem ko je bila      gospodična      Marlena lepo oblečena in resna.Žal je govorila  A
razumel. Mati je je bila zelo vesela, in brž ko je      gospodična      Marlena odšla, je stopila k ženskam na dvorišče  A
Stoje se je človek ne bi mogel nagledati.« Toda      gospodična      Marlena je odšla in do jutra sem jo pozabil  A
Nobene stvari ne zna spraviti v red.« Toda      gospodična      Marlena enostavno ni imela časa. To sem zvedel  A
hoditi vse dni. Prihajal sem zgodaj, kajti      gospodična      Marlena je dopoldne, ko je bil gospod Mihael  A
italijanskega vojaka. Doma sta sedla za mizo in      gospodična      Marlena ga je na pol za šalo, na pol zares spraševala  A
Jaz sem ji kaj rad prikimal.      Gospodična      Marlena je obedovala tako rekoč dvakrat, opoldne  A
nama jedel tudi italijanski vojak. K sreči je      gospodična      Marlena kaj kmalu obedovala s corporali in officiali  A
Marleno. Gospod Mihael je nenehoma smrkal in      gospodična      Marlena ga je dregnila, da se je zravnal in  A
odpeljali gospoda Mihaela in gospodično Marleno.      Gospodična      Marlena je bila lepa in menda so jo imeli vsi  A
ugledavši ga hipoma pred sabo. »Oprostite,      gospodična,      če sem vas morebiti zmotil v prijetnem premišljevanju  A
je in se zlobno nasmehnila. »Nisem mislil,      gospodična,      da umete tudi zbadati,« smehljal se je Kodrân  A
»Ne, gospa!      Gospodična      Anica mi ni ničesar omenila o Soteski.Pripovedoval  A
je videl konec nežnega čeveljca. »Nikakor,      gospodična!     « oproščal se je Kodrân in priskočil, da pomore  A
in se nasmehljal. »Slabo vas kratkočasim,      gospodična,      kaj ne? - Vendar oprostite mi!  A
koketirati s svojo sentimentalnostjo?« »Da,      gospodična,      tudi žalost,« nadaljeval je Lovro. »Zavisni  A
skočila s klopce, otresaje desnico. »Kaj vam je,      gospodična?     « vprašal je Lovro preplašen. »Kako sem  A
njih pokazala Olga. »Dobro jutro, prelepa      gospodična!     « vzkliknil je Anton. »Gotovo ste se do dobra  A
nadaljeval pogovor v pričeti smeri. »Dovolite,      gospodična,      da vas vprašam, kako vam ugaja najnovejši gost  A
prožno paličico. »Poljubljam vam nežno roko,      gospodična      Anica! - Dobro jutro, gospod profesor!« pozdravljal  A
prinesla zajtrk in hotela oditi. »Kam tako naglo,      gospodična?     « zadrževal jo je Kodrân. »Oprostite  A
nadporočnik,« dejala je Olga. »Popolnoma prirodni,      gospodična,     « odgovoril je pl. Hager. »Življenje naše je  A
Naj vam navedem primer! Recimo, da imate,      gospodična,      ljubljenca, ki vam je od vsega srca vdan in  A
eprijetnega doživeti,« dejala mu je. »Uganili ste,      gospodična,      bilo je oboje.« Deklica sicer ni razumela  A
Olga tiho, ko je stopal mimo nje. »Želite,      gospodična?     « vzkliknil je lekarnik veselo in tako glasno  A
od veselja topilo srce. »Na službo sem vam,      gospodična      Olga - prosim!« Ponudil ji je desnico  A
premagovati, in glasno je zaihtela. »Vi jokate,      gospodična,      kaj vam je?« vzkliknil je Zgaga v strahu.   A
proti Anici?!’ jezil se je in se zresnil. »     Gospodična,      poznate me - tako si vsaj domišljujem - in veste  A
je, da se rose. »S čim, da bi me razžalili,      gospodična?      -Vsaka besedica, vsako povelje vaše me veseli  A
odgovorilo, ali drhtelo je po vsem telesu. »In vi,      gospodična?      -Smem li upati od vas iskro ljubezni?« -   A
ujeti preberaški odgovor. »Prav prijetno,      gospodična!     « sem zagotovil. Zlatka mi je pokimala nekako  A
Dobran, kako lep metuljček!« me je zdramila      gospodična      Zlatka. Pogledal sem jo pokorno, vstal in sedel  A
zasmejal tudi jaz, pa presneto kislo! »Častita      gospodična,     « sem dejal zdajci, »sam Bog ve, kaj si zdaj  A
Hitro sem stopil k njej. »     Gospodična,      lepo vas prosim, oprostite mi!Nisem vas hotel  A
okoli osemnajstletne svakinje trgovca Lota.      Gospodična      Marička je bila zelo dražestna in ljubka, kakršne  A
najbolj nalezel vinca. Njemu nasproti je sedela      gospodična      Milka, ki jo je cenil izkušeni snubač kvečjemu  A
še dlje pogajal za ceno, preden je plačal.      Gospodična      ga je vabila, naj se kmalu zopet oglasi, Mataj  A
mnogih mnogih letih, od kar je gospodarila tukaj      gospodična      Liza. Zalazuni, vedno varno skriti, so za prvega  A
vpije mladi uradnik. »Oh, moj Žiži!« javka      gospodična      Liza z ožoltelim obrazom, spočetka zagožena  A
je zagledal poštnega uslužbenca. Cmerikava      gospodična      se je zganila.Dala je brzojavko nečakinji, naj  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA