nova beseda iz Slovenije
znotraj soparica, povsod puščoba in dolgčas. | Gospodična | Tereza zmišlja nekaj časa, pa stopi počasi do | A |
vendar tako sram, da nikoli tega!« »Tamle,« kaže | gospodična | Tereza, »na omari je ključ od male kleti na | A |
»kaj bodo pili?« »Vroče mi je,« pojasnjuje | gospodična. | »Po tisti starini preklicani jih bo šele kuhalo | A |
poslušati!« »No, le pojdi, pa prinesi!« ukazuje | gospodična. | Marjeta gre in se kmalu vrne s polno steklenico | A |
in peni in kar zvezde se pode po kozarcu. | Gospodična | Tereza nagne kozarec in ga izpije do dna. Sedi | A |
nalahko in vljudno potrka. »Naprej!« veli | gospodična | Tereza, vrata se odpro in v sobo stopi jako | A |
sem že tukaj. Velika čast mi je, spoštovana | gospodična! | « Došlec lepo izpodvije svojo roko, cinca še | A |
obraz je rdeč in zdrav kakor sveže jabolko. | Gospodična | Tereza mu seže v roko in prav zadovoljna je | A |
Vse je dobro. | Gospodična | Tereza prekriža suhljata kolena in prične z | A |
smehljaje v zlato vince pa zakroži naprej in | gospodična | za njim: »Bratci, veseli vsi, tralalala ...« | A |
pripovedovati o svojih najljubših prijateljih, | gospodična | Tereza mu sedi prijetno v naročju in zato ga | A |
veseli gostje pa skačejo preko naju na cesto!« | Gospodična | Tereza se prav dobrodušno zasmeje, dvigne roko | A |
cerkvi: Tako je, čudodelni gospod Elektrika!« | Gospodična | Tereza bi rada zaplesala.Podplati so jo nenadoma | A |
Ali kje so godci? Komaj | gospodična | Tereza pomisli, pa že opaža izpremembo, ki se | A |
zraku in se lovita za gospodom Alkoholom. | Gospodična | Tereza že tudi drži za krilo in izpodmiče noge | A |
gosli in loki na rami, sedeta gospod Alkohol in | gospodična | Tereza nazaj na rože, prav tesno drug k drugemu | A |
nesrečen, nikoli zapuščen, nikoli žalosten!« | Gospodična | Tereza poklekne in mu priseže večno zvestobo | A |
Afriki, ta hip na Ruskem, ta hip na Španskem.« | Gospodična | Tereza kima, trudna je postala, nič več ne more | A |
prsti po laseh, da bi laglje in slaje zaspala. | Gospodična | Tereza zaspi med igranjem angelčkov, med petjem | A |
blago in ravnotako roze. . / . / stran 92 . / | Gospodična | Tereza sedi na stari, na več krajih natrgani | A |
Kaj bi se pa ubijali, ko jim ni treba!« | Gospodična | nič ne spregovori, samo gleda, zdeha in mane | A |
tac, ena je bezgova, še tista ni njegova. | Gospodična | Tereza pride nazaj v svojo sobo, večerja se | A |
če se hoče z njim zabavati njegova edinka, | gospodična | Marica. Mlada je, šali se vedno, govori stvari | A |
doma počel? Ali se ti nič ne smili gospa Ana in | gospodična | Marica, ki je že skoro naša?Nisi prav napravil | A |
narobe napravil!« potoži teta Agata. »Vidiš, | gospodična | Marica je nevesta našega Vladimirja, Bog ve | A |
razdrta. Saj to ne visi kar tako v zraku,« in | gospodična | Marica miga z drobnimi prstki nad čelom, pa | A |
Istočasno se prikaže na poti, ki se vije izza grma, | gospodična | Dora Komljančeva, suha samica, hči sodnega svetnika | A |
»To pa vem, kje bo doma. Komljančeva | gospodična, | ki kandidira za večno devištvo, je prišla v | A |
je!« Gospa Ana pogleda v strop in vzdahne, | gospodična | Marica pa plašno in naglo vpraša: »Ali ni nobene | A |
je še enkrat šepetati: ‒Ali, prosim, dovoli | gospodična, | da prisedem?Jaz namreč samo danes tako govorim | A |
Geometer reče vljudno: »Ali ne boste prisedli, | gospodična? | In mamica?« | A |
oženjen, v katerega se je zaljubila mlada in lepa | gospodična. | Ravno to, kar je bilo drugim zoprno, je bila | A |
Prinesi ga! ‒In vi, | gospodična? | Videti ste jako zdrava. | A |
se morava še vsekakor videti ... za dalj časa, | gospodična | Reza. ‒Da, prosim Vas! | A |
papirnat zavoj. Dejal je: ‒To je dala neka | gospodična | za Vas.Rekla je, da je perilo. | A |
Jaz star ... . / . / stran 118 . / Tudi naša | gospodična | bodo prav zadovoljni... RUBEŽEN Deveta maša | A |
mlada, jako prijazna, postrežljiva in vljudna | gospodična. | Na nogah ima nežne copatice iz sinje svile | A |
/ stran 126 . / ‒Takoj napravim dan, reče | gospodična | s sladkim glasom, teče k oknu in dvigne zastor | A |
nekako opravila. Pa je vedno tako toplo pri vas, | gospodična, | kaj?Presneto gorko izbico imate. | A |
mislim, žena bi morala biti poleg, hehehe! Tale | gospodična | je pa tudi tako salamensko mlada in zala, da | A |
Zdaj sva pa že še pri sebi, zdaj! Veste, | gospodična, | to se pozna najbolj pri vinu.Tisti, ki ga več | A |
potrepal po rami, prav res, da me je. Veste, | gospodična, | nisem tako, kakor pravijo, od muh. ‒Jaz pa sem | A |
kakor ovnov rog. ‒Se bomo pa še videli, pravi | gospodična, | zakaj pa ne? ‒E, meni Zob, ko nimava vedno opravka | A |
popolnoma pomirim in iznebim nerodne zadrege. | Gospodična | dene na glavo klobuk, se dvakrat ali trikrat | A |
postajo na vrtu najstarejša izmed šefovih hčera, | gospodična | Kristina, in se mu na ves glas smejala. »Vi | A |
ni mogoče!« se je čudila ošabna in domišljava | gospodična. | »Ali če ste že v navadnem človeškem kraju doma | A |
Geometer reče vljudno: »Ali ne boste prisedli, | gospodična? | In mamica?« | A |
hripavim glasom in zakrilil z rokama po zraku. » | Gospodična, | jaz sem vas čakal, mene so vrgli na cesto, jaz | A |
tako lepe in tako prikupljive kakor grajska | gospodična, | ki ji pošumevajo krila kakor veter v zreli pšenici | A |
zaspal in zasanjal. Lepe sanje sem imel, grajska | gospodična | je priplavala k meni in je stala pred menoj | A |
težavnejše, kakor je bilo. Sanj ni več, grajska | gospodična | se je omožila.Prišel je debeluh s palec debelo | A |
ozre vanj in zamuka. »Kaj pa vam ni všeč, | gospodična? | « - vpraša Anžiček, dvigne stol, ga nese nazaj | A |
lonec na polico pod oknom. »Kako bi želeli, | gospodična, | a?No, bo že Bog dal! | A |
mesar povedal, kako in kaj. Tako je na svetu, | gospodična! | « Govori, gleda zadovoljno okoli sebe, vzame | A |
in jo udari z njim po kolku. »Dober večer, | gospodična! | « Postoji zopet, pogleda po kravi, ki leži ob | A |
obrača cigareto v roki. - Taka so pravila, | gospodična, | reče. Molče plača in sede čisto zadaj | A |
Ponuja ji ga. - | Gospodična, | a vi pa kar sami, jo nagovori. Prižge | A |
pri srcu Markova . /\ .. stran 6 . \/ sestra, | gospodična | Marija.Ljubil sem tudi vse tri ovaduhe in izdajalce | A |
je bila navsezadnje še zmerom lepa, zelo lepa | gospodična. | Tudi nisem pretrgal stikov s Prekovim Pavlom | A |
vratih. Takoj zatem je pritekla nad dvorišče | gospodična | Matilda in jo spustila noter. Vzela ji je aktovko | A |
z materjo veliko smejala, medtem ko je bila | gospodična | Marlena lepo oblečena in resna.Žal je govorila | A |
razumel. Mati je je bila zelo vesela, in brž ko je | gospodična | Marlena odšla, je stopila k ženskam na dvorišče | A |
Stoje se je človek ne bi mogel nagledati.« Toda | gospodična | Marlena je odšla in do jutra sem jo pozabil | A |
Nobene stvari ne zna spraviti v red.« Toda | gospodična | Marlena enostavno ni imela časa. To sem zvedel | A |
hoditi vse dni. Prihajal sem zgodaj, kajti | gospodična | Marlena je dopoldne, ko je bil gospod Mihael | A |
italijanskega vojaka. Doma sta sedla za mizo in | gospodična | Marlena ga je na pol za šalo, na pol zares spraševala | A |
Jaz sem ji kaj rad prikimal. | Gospodična | Marlena je obedovala tako rekoč dvakrat, opoldne | A |
nama jedel tudi italijanski vojak. K sreči je | gospodična | Marlena kaj kmalu obedovala s corporali in officiali | A |
Marleno. Gospod Mihael je nenehoma smrkal in | gospodična | Marlena ga je dregnila, da se je zravnal in | A |
odpeljali gospoda Mihaela in gospodično Marleno. | Gospodična | Marlena je bila lepa in menda so jo imeli vsi | A |
ugledavši ga hipoma pred sabo. »Oprostite, | gospodična, | če sem vas morebiti zmotil v prijetnem premišljevanju | A |
je in se zlobno nasmehnila. »Nisem mislil, | gospodična, | da umete tudi zbadati,« smehljal se je Kodrân | A |
»Ne, gospa! | Gospodična | Anica mi ni ničesar omenila o Soteski.Pripovedoval | A |
je videl konec nežnega čeveljca. »Nikakor, | gospodična! | « oproščal se je Kodrân in priskočil, da pomore | A |
in se nasmehljal. »Slabo vas kratkočasim, | gospodična, | kaj ne? - Vendar oprostite mi! | A |
koketirati s svojo sentimentalnostjo?« »Da, | gospodična, | tudi žalost,« nadaljeval je Lovro. »Zavisni | A |
skočila s klopce, otresaje desnico. »Kaj vam je, | gospodična? | « vprašal je Lovro preplašen. »Kako sem | A |
njih pokazala Olga. »Dobro jutro, prelepa | gospodična! | « vzkliknil je Anton. »Gotovo ste se do dobra | A |
nadaljeval pogovor v pričeti smeri. »Dovolite, | gospodična, | da vas vprašam, kako vam ugaja najnovejši gost | A |
prožno paličico. »Poljubljam vam nežno roko, | gospodična | Anica! - Dobro jutro, gospod profesor!« pozdravljal | A |
prinesla zajtrk in hotela oditi. »Kam tako naglo, | gospodična? | « zadrževal jo je Kodrân. »Oprostite | A |
nadporočnik,« dejala je Olga. »Popolnoma prirodni, | gospodična, | « odgovoril je pl. Hager. »Življenje naše je | A |
Naj vam navedem primer! Recimo, da imate, | gospodična, | ljubljenca, ki vam je od vsega srca vdan in | A |
eprijetnega doživeti,« dejala mu je. »Uganili ste, | gospodična, | bilo je oboje.« Deklica sicer ni razumela | A |
Olga tiho, ko je stopal mimo nje. »Želite, | gospodična? | « vzkliknil je lekarnik veselo in tako glasno | A |
od veselja topilo srce. »Na službo sem vam, | gospodična | Olga - prosim!« Ponudil ji je desnico | A |
premagovati, in glasno je zaihtela. »Vi jokate, | gospodična, | kaj vam je?« vzkliknil je Zgaga v strahu. | A |
proti Anici?!’ jezil se je in se zresnil. » | Gospodična, | poznate me - tako si vsaj domišljujem - in veste | A |
je, da se rose. »S čim, da bi me razžalili, | gospodična? | -Vsaka besedica, vsako povelje vaše me veseli | A |
odgovorilo, ali drhtelo je po vsem telesu. »In vi, | gospodična? | -Smem li upati od vas iskro ljubezni?« - | A |
ujeti preberaški odgovor. »Prav prijetno, | gospodična! | « sem zagotovil. Zlatka mi je pokimala nekako | A |
Dobran, kako lep metuljček!« me je zdramila | gospodična | Zlatka. Pogledal sem jo pokorno, vstal in sedel | A |
zasmejal tudi jaz, pa presneto kislo! »Častita | gospodična, | « sem dejal zdajci, »sam Bog ve, kaj si zdaj | A |
Hitro sem stopil k njej. » | Gospodična, | lepo vas prosim, oprostite mi!Nisem vas hotel | A |
okoli osemnajstletne svakinje trgovca Lota. | Gospodična | Marička je bila zelo dražestna in ljubka, kakršne | A |
najbolj nalezel vinca. Njemu nasproti je sedela | gospodična | Milka, ki jo je cenil izkušeni snubač kvečjemu | A |
še dlje pogajal za ceno, preden je plačal. | Gospodična | ga je vabila, naj se kmalu zopet oglasi, Mataj | A |
mnogih mnogih letih, od kar je gospodarila tukaj | gospodična | Liza. Zalazuni, vedno varno skriti, so za prvega | A |
vpije mladi uradnik. »Oh, moj Žiži!« javka | gospodična | Liza z ožoltelim obrazom, spočetka zagožena | A |
je zagledal poštnega uslužbenca. Cmerikava | gospodična | se je zganila.Dala je brzojavko nečakinji, naj | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |