gor (401-500)

tako neznosno kadi? Medtem pa njegova žena hodi	gor	in dol po prostrani sobi hotela Edison.	A
vidi, vidi ga prihajati pod odejo, z zemlje	gor	k oblakom, okrog letala, ki ga vidi med brlečimi	A
samomorov je eden najvišjih na svetu, od tod pa tja	gor	do Humboldtove terase v Salzburgu, kjer je samotni	A
TIŠINE Avtobus je po vijugasti cesti rinil	gor	med ozke hribe. Blatne kapljice so pršele izpod	A
dni po tem nepomembnem dogodku se je zaiskrilo	gor	med poletne zvezde.Pogorelo je pravkar postavljeno	A
Veliko krajše od moža, ki trdo in zanesljivo hodi	gor	in dol, krepko postavljajoč noge.Gotovo se ne	A
morda so s kožo na obrazu suvali sem ter tja,	gor	in dol, tako da so kazali obraze v čudnih podobah	A
Tipajoče zenice so se premikale sem ter tja,	gor	in dol, pa je vendar vse ostalo takšno kakor	A
prav nič ne poplesujejo kakor poprej njemu,	gor	in dol po hrbtu, pa glavi in naokrog po planjavi	A
seboj; vijugala se je sem ter tja, malo pa tudi	gor	in dol, ponekod je sploh ni bilo videti, ker	A
ali drugačnih vozičkih sem ter tja po parku,	gor	ali dol, na levo ali na desno. Utrujeno telo	A
in pije pivo iz steklenice. Gospodična gleda	gor	v razžarjeno sončno kroglo, v beli pesek na	A
legajo besede. Ko odpre in dvigne oči, ko pogleda	gor,	se tam široko smeji Martin: Le vstani, na noge	A
pročelij, njegov odločni in kovinski klic tja	gor	k robovom streh, da v tej tišini burjasto valovi	A
primaknejo še stopnice in z revolverjem v roki steče	gor	in noter v črno odprtino.Tam je povsod polno	A
čeljusta, ampak revolver je divjaški in neusmiljen.	Gor,	debeloritnik debeloglavi, takoj gor, v zračnino	A
neusmiljen. Gor, debeloritnik debeloglavi, takoj	gor,	v zračnino, v prostranstva, reče, gor, skozi	A
takoj gor, v zračnino, v prostranstva, reče,	gor,	skozi tiste gole veje, ki jih gledaš zadaj na	A
črnih jesenskih vej, ki pokrivajo nebo. Navpično	gor	potuje, ko Vili Fink zagleda rdeče znamenje	A
može. Po vseh popitih konjakih prihajajo sem	gor	s sramežljivimi, v tla uprtimi pogledi, zaripli	A
hreščanje, da se mu ob tem zvoku nabira kislina	gor	po požiralniku, da mu zgaga in gnev silita v	A
Nekaj vzklika. Pogleda	gor	in vidi postavo, ki maha, gori med tovarniškim	A
zablisne in srdito tuljenje se dviguje prav	gor	do nebes.Mitraljez stoji ob mitraljezu, vmes	A
trdno stoji s svojim čikom med zobmi in gleda	gor,	vanj in nekaj pripoveduje. -	A
odpenjajo gumbe, hlastno in burno otipavajo	gor	in dol in nekje v hlačnem žepu res zacinglja	A
nabija v glavi, kam ga peljejo? Oče pa pogleda	gor	in zdaj je njegov obraz čisto blizu.Gor v podstrešje	A
pogleda gor in zdaj je njegov obraz čisto blizu.	Gor	v podstrešje dvonadstropne hiše govori, a Vili	A
vsak šepet? Zakaj zdaj steguje te dolge roke	gor	k njemu, prijateljske, dobre roke, a vendar	A
roke, a vendar, zakaj jih steguje tako visoko	gor	z razklenjenimi prsti, zakaj drži ta prekleti	A
ima obraz poraščen in zakaj stopa po stopnicah	gor	in se vrata za njegovim hrbtom nočejo in nočejo	A
odpreti, ko tisti poraščeni obraz sope in stopa	gor,	da je obraz kar naprej tako blizu in ga roke	A
požirku je davilna hruška v požiralniku, mu gre	gor.	Kašlja in pljuva in zajame sapo in tisti ostanek	A
. / Ko tresne skozi vežna vrata in pogleda	gor,	tam ni več nikjer pramena svetlobe.Popolnoma	A
šepetala. Potem je od kina tekel naravnost	gor.	Imam še časa, imam še časa, sliši bobneti po	A
vozijo mimo, potresajo tla in tudi sicer prihaja	gor	in povsod skozi stene ta živahni,prijazni ulični	A
razkleščilo in razdrobilo, ko bo gomazenje prišlo prav	gor	do svoda lobanje, in bog mu pomagaj, tako bi	A
k Mariji Snežni, videvajo ga, kako hodi tja	gor	čez zasnežena polja.Pred kapelico zmeraj gori	A
življenjem in smrtjo začelo. Potem je šel	gor	in se ustrelil skozi sence.Imel je mirno častniško	A
Kakor da prihajajo iz podzemlja, se vlečejo	gor	ti zvoki.Slutim obrise melodije, a je ne morem	A
sem obakrat izpustil. Hodil po glavni ulici	gor	in dol.Januarska ulica, resni obrazi, delo,	A
odpirala rdeča votlina ust, črne zenice. Hodil je	gor	in dol po sobi in se zveriženo sklanjal k meni	A
beznice v vlažnih ozkih ulicah, ki se vzpenjajo	gor	proti mestu.Nenadoma sem ugledal obraz, ki se	A
je pot. Starec nam je odsvetoval, da bi šli	gor.	Pot gre po globeli in sneg je visok.	A
mladih in veselo glasnih ljudi, ki so hodili	gor	in sem in tja brez nehanja, pred očmi sem imel	A
in čutil sem, kako gre čez razbijajoče srce	gor	proti tilniku.Dolgo je odklepala vrata na lesenem	A
Skoraj tekel sem po široki poti med drevjem	gor	po bregu in se ves zasopel ustavil pred cerkvenimi	A
nasmehnil in mi pomahal. Nekaj ljudi se je ozrlo	gor.	Sedel sem na tla pod okno.	A
strah ali vznemirjenje, tista groza kar leze	gor	in dol po telesu. Obrnil sem se in z naglimi	A
- Sem z njo,	gor	z njo, gestapovsko kurbo! Moška jo bosta	A
njuno meso, njun sladkor. Moška jo bosta vlekla	gor	po stopnicah na leseni hodnik, kjer bo jokala	A
se v tistem hipu, ko bodo Gretico privlekli	gor,	vrnil s škarjami.Prijel jo bo za lase in z nenavadno	A
je zapisano: ko se to začne goditi, ozrite se	gor	in povzdignite glave, ker se približuje odrešitev	A
prekrilo jih bo drdranje vlaka, ki bo divjal tja	gor	proti Dunaju.Vstal sem in začel naglo pospravljati	A
Avstriji cel hudič in da zdaj pač ne grem tja	gor,	kjer gorijo hoteli in množica lahko človeka	A
kavarni. Dolgo sem stal na Glavnem trgu in gledal	gor,	kjer so se živahno premikale sence, kot bi bil	A
V hipu sem se odločil. Šel bom tja	gor.	Vedel sem, da je to popolnoma nora misel in da	A
več. Vedel sem tudi, da ne bo dobro, če grem	gor,	da se to ne bo dobro končalo.Toda nekatere stvari	A
nekaj zgodilo, da mi ta prekleta drhtavica teče	gor	in dol po telesu. Mogoče je bilo od mraza	A
bi se našemila in šla nekoliko po mestu, tja	gor	do očetove trgovine.To se je zdelo Glavini že	A
talent tako rekoč. Po ozki ulici sta prišla	gor	na Koroško in potem sta v Mestni restavraciji	A
ploskev zamajala, in preden sem utegnil pogledati	gor,	spustiti lase, umakniti komolec,preden sem dvignil	A
sodzdlgmorzusničjovšeklazno. Potem so roke planile	gor,	komolci so se zasadili v nekaj mehkega na obeh	A
čelom, se valjale po temnem drobovju, po grlu	gor	so šle, gomazele po hrbtu in žilah, na koncu	A
hitreje je govoril, roke so mu silile nekam	gor,	k očem, lasem, mislim, dlani je pritisnil ob	A
takšno čudno tuljenje in vekanje je prihajalo	gor,	da se je človeku v glavi zvrtelo, da so se žile	A
položene na ležišče, z velikimi čevlji, takole	gor	so štrleli ko kak spomenik, v obliki črke V	A
Hvala bogu, da se vse te perverzne oči obrnejo	gor.	M. pa me potem prime pod pazduho in odvede	A
ni bilo nikogar, nikogar ob mostu, ko sem šel	gor	skozi svoj nori sen, ob čolnih na levi in ob	A
votlini. Potihnili so in ob robu ceste nemo zrli	gor,	tja, kjer je ogenj požiral zadnje zelenje v	A
Potem je kričal. Hodil je	gor	in dol po sobi in kričal nanj.Da živimo v miru	A
skozi okno, najprej je pogledal na ulico, potem	gor,	na drugo stran, na temno pročelje sosednje hiše	A
tipalkami gomazela in tenko pritiskala noter v prsi,	gor	je šla, poprijela za ramena in ga stresala.	A
Zacvilil bi in nehal bi kričati. Potem bi šel	gor	in spal bi do desetih.Žigon se je obrnil v postelji	A
Česarkoli se dotakne. Lahko je v hotelski sobi in	gor	sliši melanholično godbo.Lahko je v ulici Bajcsy	A
temno in globoko, kot vodnjak. Če si pogledal	gor,	je bila visoko zgoraj majhna krpa neba.Potem	A
mimo nje. Za hip je premišljala, ali bi šla	gor	in še enkrat potrkala. Potem se je spomnila	A
gumbe na bluzi. Počasi si je vlekla nogavice	gor	po nogah.- Oblačim se, je rekla.	A
kovin, mravljinci mi grejo po hrbtenjači in	gor	v glavo, kjer potem začne zveneti.Od otroštva	A
tudi zaporniki so kdaj patrioti. Patrioti	gor	ali dol, je rekel vzgojitelj Teršič, pri zadnji	A
žice iz zidu. Zunaj je začela zavijati sirena,	gor	in dol, kako dobro sem jo poznal, volkuljo zgonjeno	A
razbeljeno nebo, je Menahem dvignil oči tja	gor	in spraševal nebo, kaj naj stori zdaj, ko je	A
28. Bril sem se, Johan je hodil	gor	in dol po celici.Napeto je bilo, je rekel, mehur	A
Masada je povsem nedostopna, nihče ni lezel tja	gor.	Nikogar ni brigalo.	A
svileno reč. Sklenil sem, da se bova odpeljala tja	gor,	v Masado.To je bil dober čas, bil je avgust	A
C, sem stopil za vrata in s pištolo nameril	gor	na ptiča, pravzaprav natančno v luknjo zvočnika	A
njegovi zlati zobje. . / . / stran 107 . / »Roke	gor,	« je rekel.»Vsi trije.«	A
postriženi lasje so mu sršeli, ramena so mu šla	gor,	bil je nevaren pitbul.Bil je tisti, ki ne vržejo	A
vagonom, tako kakor z Leonco, tako kakor z očetom	gor	pod oblake, nad visoko peč, na oni svet, odkoder	A
žrtve, če bo spet počilo. Johan jim je tja	gor	v okna z razbitimi šipami vpil, da bo priključil	A
čakali na naskok. Kar čez dvorišče in steno in	gor	v nebo, visok kakor visoka peč. Zdaj je bil	A
več razumevajoče. Bluza ji je zlezla visoko	gor,	veliko tiste bele kože sem videl.Kje so humani	A
glave do trebuha in še niže in počasi nazaj	gor:	»Vederemo?« »Keber...« začel se je trapasto	A
samo njegove bele oči. Zenice mu je potegnilo	gor	v čelo.« »Kako mu je bilo ime?«	A
Spet sem pritisnil in Ban je zagrgal iz trebuha	gor	v krvava usta.Za koji kurac pa bi lagal, a?	A
mu je še več rdečice bušnilo v rdeča lica in	gor	do pleše.Da mi nehaš afne guncat, sem rekel	A
stran 211 . / ko bo posijalo sonce, sprehodil	gor	in dol.On je imel najbolj varno trdnjavo, notranje	A
ujameš, je rekla. Počakaj, sem rekel, splezal bom	gor.	Oprijel sem se kamnov in se kakor kuščar prilepljen	A
inšpektor,« je zaklical Johan. Vsi so se ozrli	gor.	»Na podstrešju so kante bencina,« sem zaklical	A
je segala do nebes. Po njej so hodili angeli	gor	in dol, kolikor se jim je zljubilo. In Jakob	A
je zljubilo. In Jakob je vstal in šel tja	gor	in se rešil vsega. Johan je bil še bolj navdušen	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani